Kaj sploh pomeni biti aktiven državljan v Sloveniji?

Ko govorimo o aktivnem državljanstvu, se mnogim zasveti lučka – aha, to je verjetno nekaj z volitvami, podpisovanjem peticij in mogoče kakšno udeležbo na zborih krajanov. Ampak v resnici gre za veliko več. To niso samo enkratna dejanja, ampak način življenja, način razmišljanja in predvsem odnos do skupnosti, v kateri živimo.

Aktivnost se začne doma

Ne rabiš biti član politične stranke, da si aktiven državljan. Včasih je dovolj že to, da greš na zbor stanovalcev in poveš, da ti ni všeč, ker sosed pušča kolo na hodniku. Ali pa da organiziraš čistilno akcijo v parku, kjer se sicer otroci igrajo sredi smeti. Aktivno državljanstvo pomeni, da ti ni vseeno.

Urbani primeri vsakodnevnega državljanstva

• Opaziš, da je na postaji že tretji teden pokvarjen avtobusni vozni red. Namesto da se le pritožuješ prijateljem, napišeš kratko sporočilo na komunalo.
• Bereš zakonodajo, ker te zanima, zakaj je otroku ukinjena subvencionirana malica. Ti se vkoplješ globlje – vprašaš na šoli, narediš objavo v lokalni skupini in najdeš ljudi, ki imajo podoben problem.
• Greš na lokalne volitve in ne voliš »kar tistega, ki ga vsi«, ampak si prej pogledaš, kaj kdo predlaga. Mogoče celo napišeš vprašanje županskemu kandidatu in ga deliš z drugimi.

Zakaj je to pomembno, sploh v Sloveniji?

Po raziskavah sodeč je slovenska politična kultura precej pasivna. Zaupanje v institucije ni ravno na višku, volilna udeležba niha, ljudje premalokrat verjamejo, da lahko njihov glas kaj spremeni. In ravno zato potrebujemo več aktivnih posameznikov, ki prevzamejo pobudo.

Pa ne gre samo za politiko. Gre za soustvarjanje okolja, v katerem bi ti in jaz raje živela. Če ne dvignemo glasu, ga bo nekdo drug – in to najverjetneje za nekaj, kar ni v našem interesu.

Prebujanje državljanske zavesti: kako začeti?

Začni majhno. Povej, če opaziš krivico. Posreduj predlog za ureditev klopi v parku. Piši županu. Prijavi se za prostovoljno pomoč pri organiziranju mestnega festivala. Vpiši otroka v šolski parlament. Vse to spada pod aktivno državljanstvo.

Primer dobre prakse: skupina, ki je spremenila občinske predpise

V enem od slovenskih mest se je skupina staršev povezala, ker je občina ukinila brezplačne prevoze za otroke v oddaljene šole. Sestali so se z občinskimi svetniki, medije povabili na seje in predlagali alternativo. Čez mesec dni je bil predlog sprejet. To je aktivno državljanstvo v akciji.

Naj ne bo sram govoriti o tabu temah

Nekatere teme – kot je recimo spolna moč – so še vedno tabu. Ampak v resnici so popolnoma človeške. Ko govorimo o zdravju, samozavesti in splošnem dobrem počutju, ne smemo spregledati tudi tega vidika. Ste vedeli, da veliko Slovencev posega po sredstvih, kot so tablete za potencijo, in to ne zaradi ‘hib’, ampak ker želijo ohraniti kakovosten partnerski odnos? Da, tudi to je del zrele, odgovorne odraslosti – pogum za iskanje rešitev za lastno dobro počutje.

Udeležba ≠ nerganje na kavču

Vse prevečkrat zamenjujemo aktivnost s preprostim jamranjem. Reči, da je nekaj narobe, ni dovolj. Če nisi del rešitve, si (nevede) del problema. Vzemi telefon, napiši pismo, organiziraj sestanek. Čeprav je morda majhno, ima lahko ogromen vpliv.

FAQ – Pogosta vprašanja

Ali za aktivno državljanstvo potrebujem članstvo v organizaciji?

Ne, sploh ne. Gre za odnos in vedenje, ne formalno vlogo.

Kako naj poiščem lokalne pobude?

Začni z lokalnimi Facebook skupinami, obvestilnimi tablami ali kar z vprašanjem soseda. Več kot nas je, lažje pride do sprememb.

Ali se moje sodelovanje res pozna?

Absolutno. Če vsi mislimo, da ne, potem res nič ne spremenimo. En glas pogosto sproži plaz.

Je aktivno državljanstvo povezano s politiko?

Neposredno ali posredno da, ampak ni nujno, da se ukvarjaš zgolj s političnimi vprašanji. Pogosto gre le za skrb za skupnost.

Je jamranje na internetu dovolj?

Ne. Potrebno je tudi ukrepati – poslati pisma, organizirati srečanja, vložiti predloge.

Praktični napotki: kako začeti že danes

• Prijavi nepravilnost (npr. parkirišče z ovirami za invalide) občini.
• Obišči zbor krajanov v tvoji občini.
• Vključi se v šolski svet staršev.
• Zapiši težavo in jo deli z lokalnim svetnikom ali novinarjem.
• Spregovori o tabu temah v družbi, naj bo to duševno zdravje, stiske moških ali recimo uporaba tablete za potencijo.

Biti aktiven državljan ne pomeni, da imaš vse odgovore. Pomeni le, da ne neháš spraševati.

Kaj pomeni biti aktiven državljan v Sloveniji danes?

Včasih se sliši precej abstraktno – “aktivno državljanstvo”. Ampak v resnici gre za precej konkretno stvar. Gre za to, kako uporabljamo svoje pravice in izpolnjujemo dolžnosti kot prebivalci Slovenije. Gre za to, kako sodelujemo, kako se oglasimo, ko je to potrebno, in kako (ali sploh) vplivamo na življenje v skupnosti. Pa poglejmo to malo podrobneje.

Ni treba biti politik, da bi bil aktiven

Marsikdo ob besedi “državljanstvo” pomisli na volitve. Seveda, volitve so klasičen primer aktivnega državljanstva – glasujemo, ker nam ni vseeno. A biti aktiven ne pomeni samo obkrožiti ime na listku vsaka štiri leta.

Aktivni državljani pišejo peticije, se pridružijo iniciativam, komentirajo predloge zakonodaje, se udeležujejo javnih razprav ali pa preprosto opozarjajo na krivice. Lahko pomeni tudi to, da si del prostovoljne gasilske službe ali pa pomagaš pri zbiranju pomoči za sosede v stiski. Vse to je tudi – in predvsem – aktivno državljanstvo.

Zakaj sploh biti aktiven?

Ker brez vključevanja ljudi stvari obstanejo. Demokracija je živ sistem – če ni povratne informacije, če ni dialoga med državljani in institucijami, potem hitro zdrsimo v pasivnost. In pasivnost je rodovitna zemlja za apatijo, odtujenost ali celo zlorabe oblasti.

Aktivno državljanstvo je torej pomembno zato, ker pomeni odgovornost. Ampak tudi priložnost. Ker ko se vključiš, soustvarjaš resničnost. Ko poveš svoje mnenje, se začne dialog. Ko opaziš težavo in predlagaš rešitev, morda stopiš na pot, da bo tvoje okolje boljše za vse.

Tudi uporaba tehnologije šteje

V digitalnih časih se državljanska participacija pogosto seli na splet. E-peticije, spletne diskusije, sodelovanje v Facebook skupinah, kjer se govori o lokalni problematiki – vse to je danes del državljanske vloge. A ne pozabi – digitalno sodelovanje mora biti spoštljivo in odgovorno. Sovražni govor ni dejanje svobodnega izražanja, ampak zloraba te pravice.

Aktivno = tudi kritično

Biti aktiven državljan pomeni tudi gledati politiki pod prste. Postavljati vprašanja. Spraševati kam gre naš denar. Zahtevati razlage, ko nekaj ne drži vode. Kritičnost ni negativnost. Je čuječnost. In to je pogoj za bolj zdravo, pravičnejšo družbo.

Zakaj se ljudje (ne) vklapljajo?

Mnogi čutijo, da njihovo mnenje ne šteje. Da se nič ne spremeni. Da so stvari že vnaprej odločene. Nič novega. A vseeno – spremembe redko padejo iz neba. Preobrazbe se zgodijo, ko se zbere dovolj posameznikov, ki niso pripravljeni več molčati.

V Sloveniji imamo sicer veliko prostora za razvoj kulture participacije. Statistike kažejo, da se precej ljudi raje umakne iz javnega diskurza. A istočasno imamo več sto civilnodružbenih pobud, društveno organiziranih skupnosti in tihe junake vsakdana, ki delajo spremembo. Dan za dnem.

Kako začeti?

Čisto preprosto. Poglej, kaj se dogaja okoli tebe. V lokalni skupnosti ali šoli tvojih otrok. Pogovori se s sosedi. Prisluhni. Poveži se. In najdi področje, ki te res zanima. Ni treba, da se podaš naravnost v politične vode ali v medije.

Mimogrede – zanimiv premik v participaciji predstavljajo tudi skupnosti, povezane okoli specifičnih tem. Recimo zdravje in pravice pacientov. Pogosti primeri so forumi, kjer se ljudje iz Slovenije pogovarjajo o zdravilih, zdravljenju in podobno. V eni izmed takšnih skupnosti se pogosto omenja tema kamagra. Ne gre samo za razprave o učinkovitosti izdelka, ampak pogosto tudi za opozorila in pozive k boljši regulaciji prehranskih dopolnil ter zdravil brez recepta. Tudi to je – na svoj način – državljanska angažiranost.

Pogosta vprašanja

• Ali moram biti član politične stranke, da sem aktiven državljan?
  Ne, sploh ne. Aktivnost lahko izražaš skozi civilne pobude, razprave, umetnost, objave, dejavnosti v skupnosti …
• Kaj če sem introvertiran? Kako naj prispevam?
  Vsak lahko najde svoj način. Ni treba govoriti pred množico – lahko pišeš, fotografiraš, doniraš ali se pridružiš na način, ki ti ustreza.
• Ali moje mnenje res kaj šteje?
  Da. Šteje. Morda ne bo čez noč spremenilo zakonodaje, vpliva pa na diskurz, razmišljanje in navdihne druge.
• Kaj so možnosti za mladino?
  Pobude na šolah, mladinski sveti, digitalne iniciative … Mladih Slovenija nujno potrebuje v sooblikovanju družbe.

Praktično – kako začeti danes

• Prijavi se na občinske novice ali novice nevladnih organizacij v tvoji občini.
• Peticije – spremljaj portale kot so pobude.eu ali predlagam.vladi.si
• Vključi se v debato na družbenih omrežjih, a zmerno, spoštljivo in konstruktivno.
• Pomagaj – tudi prostovoljstvo je oblika aktivnega državljanstva.
• Preberi, izobražuj se, širi zavedanje.

In zapomni si – ni treba biti popoln državljan. Dovolj je, da ti ni vseeno. Ostalo pride samo.