ZAKAJ SMO PROTI VLADNEMU »ZLATEMU TIRU«?
Vili Kovačič
Celje, moje mesto

Nedelja, 21. maj 2017 ob 15:27

Odpri galerijo

  

                                      

 

ZAKAJ SMO PROTI VLADNEMU »ZLATEMU TIRU«?

                                                                               sporočilo št.1

1.    VLADNI DRUGI TIR je SLEPI TIR za LUKO KOPER, saj nas bodo zaradi prepočasne izgradnje prehiteli Avstrijci iz severno zahodne smeri.

2.    VLADNI DRUGI TIR bo 2-3krat PREPLAČAN in bo na dolgi rok (v 45 letih) gospodarstvo stal cca 3 milijarde (dajatve LUKE in pristojbine transporta) 

3.    Popolnoma ZANEMARJA RAZVOJ ISTRE in življenje lokalnega prebivalstva, saj ohranja nevzdržno in življenjsko nevarno sedanjo progo v pobočju Kraškega roba.   

4.    Ukinja SUVERENOST države Slovenije, ker je v zakonu uveljavljeno upravljanje s pravico veta. Vlada s tem zakonom suverenost poklanja Madžarom in zalednim državam. Slovenski davkoplačevalci  nismo naprodaj!

5.    Smo PROTI DVOJNI CENI ZA ENOJNI TIR. Resnični dvojni drugi  TIR naj se zgradi z DOMAČIM KAPITALOM in Z DOMAČIM ZNANJEM.

6.    Treba je na novo začrtati TRASO. Vlada nam prodaja 25 let star in zastarel projekt kot razvojni projekt. Potrebna je revizija železniške povezave Koper- Divača z novimi spoznanji znanosti, tehnike, ekonomije, tehnologije in okoljevarstva. 

7.    Razvoj zavira VLADA – ne DAVKOPLAČEVALCI. Vleče nas za nos in v novo avanturo TEŠ6. Tudi pri tej se je brezglavo mudilo.

 

Davkoplačevalci, podpišite obrazec in potrdite svoj podpis na svoji upravni enoti in potrjenega oddajte osebno vsak dan na zbirno mesto:

1.  parkirišče ob novi cerkvi Ljubljana PODUTIK od 16-18 ure ali po dogovoru – telefon 040 203-524 ali 01 519-78-76. Ali pa po pošti na naslov:

2.  REFERENDUM DRUGI TIR, pp.122, 1000 Ljubljana

3.  Vili Kovačič, Na Straški vrh 26, 1000 Ljubljana

Ljubljana, 21.05.2017                         Vili Kovačič,  državljan K.

                                                       DavkoPlacevalciSeNeDamoVse informacije in obrazec za podpis dobite na Google: referendumdrugitir.si

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 18. Nov 2020 at 13:52

2280 ogledov

Teflonski Zoran Janković! Tožilstvo skriva podatek o tem, kako daleč je preiskava glede volilne goljufije v Ljubljani.
SRAMOTNA DRUGA OBLETNICA UGRABLJENIH VOLITEV V LJUBLJANI IN MENGŠU Vladavina prava za Jankovića  nikoli ni veljala, zato  tudi obtožba o UVOZU 35 tisoč VOLIVCEV in iz vesolja vidna popolna uzurpacija mestnega glasila Ljubljana ni procesirana! Evro birokrati pojma nimajo kako globoka je pravna črna luknja Slovenija. Današnji dan je sramotna druga obletnica nedelovanja pravne države. Do kdaj še !? Minilo je točno dve leti od ugrabljenih Ljubljanskih in Mengeških volitev. Medtem ko v ZDA sodišča delajo in razčiščujejo volilno prevaro tisočletja, Slovenija živi v utvari lažnega rezultata Ljubljanskih  in Mengeških lokalnih volitev 18 novembra 2018. Tožilstvo po 2 letih ne dovoli vpogleda v zadevo "Volilna prevara v Ljubljani" in tukaj je njihov odgovor:  ZADEVA: Vaše zaprosilo za vpogled v tožilski spis, št. LJ-Ktpp/416/2020/UL Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ste 21.9.2020 podali pisno prošnjo za vpogled v spis tukajšnjega tožilstva, št. LJ-Ktpp/416/2020/UL, in za pridobitev fotokopij vseh, v tej zadevi pridobljenih listin, dne 21.9.2020 in 23.9.2020 pa ste po elektronski pošti zaprosili za vpogled v ugotovitve policijske preiskave v tej zadevi. Policija je v tej zadevi na tožilstvo posredovala zaključni policijski akt, v zvezi s katerim je bila podana zahteva tožilstva za njegovo dopolnitev. Navedeno pomeni, da policijska preiskava v tej zadevi še ni zaključena, zaradi varovanja interesov le-te in kasnejšega tožilskega postopka pa vaši prošnji za vpogled v spis in posredovanje fotokopij dosedanjih ugotovitev policije v tej fazi postopka ni mogoče ugoditi. S spoštovanjem.Uroš LESJAK okrajni državni tožilec Institucije države na čelu z Ustavnim in Upravnim sodiščem ter Sodnim svetom pa  prenašajo primer druga na drugo ! Najsramotnejši člen te verige pa je slovenska pravna stroka, ki previdno molči in omogoča brezpravje.  Prevaranti pa se veselo kot navidezni "demokrati" in lokalni šerifi sprehajajo med nami.  Virus brezbrižnosti in medijske pristranosti pa uničuje vladavino prava, ki je minimalni pogoj normalne družbe. Za vse to pa niso najbolj krivi prevaranti sami, ampak "pošteni" ljudje, molčeča večina v medijih in institucijah nadzora, ki gledajo stran. Vendar tako ne moremo naprej. Oklep  brezbrižnosti je treba prebiti. Dokler do tega ne pride pa Sloveniji ni rešitve, je samo umiranje na obroke. Zato pozivam vse, predvsem pa pravnike - učitelje drugih o tem kaj je prav, da stopijo na pravo stran. Na stran osamosvojitve duha, ki ne priznava lažnih avtoritet levičarske nadutosti in se zavzamejo za to, da pravo in pravica ne bosta drug drugemu nasprotnika. Prepričan sem, da bo Amerika rešila svoj veliki škandal, ker so ljudje glasni, Slovenija pa ga ob molku preplašenih "poštenih" ljudi ne bo nikoli!  Predvsem pa ga ne bo ob molku pravnikov in pravne stroke, ki je prva poklicana, da povzdigne svoj glas. Vili Kovačič, državljan K.   Prejeti dopis:

Thu, 15. Oct 2020 at 15:38

7981 ogledov

PROŠNJA ZA DONACIJO pri zadevi PRASICA
PROŠNJA ZA DONACIJO ! Donacijo naslovite prosim na transakcijski račun društva  Davkoplačevalci se ne damo, SI 56 6100 0000 9008  640 pri Delavski hranilnici. Naslov prejemnika je: Davkoplačevalci se ne damo, Na Straški Vrh 26, 1000, Ljubljana. BIC banke je HDELSI22. Sklic: 00 15012020.  podpisani Vili Kovačič, državljan K. prosim za donacijo kot pomoč za financiranje projektov, ki jih brez finančne podpore javnosti  ne zmorem izpeljati. Naj naštejem le nekatere aktivnosti s katerimi sem se ukvarjal ali jih imam trenutno v postopku.   1.    Referendum proti financiraju okoljsko škodljivih in skorumpiranih državnih projektov: bil sem pobudnik proti poroštvu za  TEŠ6, zdaj sem nosilec referenduma proti nezakonitemu vladnemu projektu 2 tir in novemu neustavnemu dvojnemu poroštvenemu zakonu iz decembra 2019. 2.    Sodni proces proti po nedolžnem obsojenim dr. Milku Noviču in  sodni proces proti Dragici Jalševac spremljam še naprej, dokler zadeva ne bo pravično končana.   3.    Sprememba zakona o sodniški službi: sodniki, ki so kršitelji človekovih pravic in sodniki brez državnih pravosodnih izpitov ostajajo ne sankcionirani, celo nasprotno - prenekateri  med njimi napredujejo celo do funkcije ustavnega sodnika. Te primere bomo javno razgaljali. 4.    Vzporedno s tem si prizadevam za poštene volitve, proti volilnim goljufijam župana Ljubljane Zorana Jankovića ! S tem v zvezi sem skupaj z Upravnim sodiščem že podal tudi zahtevo za spremembo zakona o lokalnih volitvah in razveljavitev in ponovitev volitev v Ljubljani. Ustavno pritožbo na izvolitev Jankovića in njegove liste je Upravno sodišče zdaj odstopilo  Ustavnemu  sodišču. Spoštovani,  pri mojem delu mi pro bono pomaga nekaj pravnih strokovnjakov, toda to ne more trajati dolgo in ne zadostuje za sodne postopke, tudi mednarodne, ki niso poceni, zato vas naprošam za donacijo. Prispevajte prosim svoj dar in po svojih zmožnostih donirajte društvu “Davkoplačevalci se ne damo” – skrajšano DPSND.    Spoštovane sodržavljanke in državljani, za razliko od večine mislim, da se je proti naštetim zlorabam in kršitvam nujno boriti tudi po pravni - sodni poti, ne pa zgolj  izražati jezo in nemočno opazovati dogajanja. Kajti država v kateri so barabe in kriminalci bolj glasni od poštenih ljudi, je obsojena na propad. Za razumevanje in donacijo  se vam iskreno zahvaljujem ! Vili Kovačič, Državljan K   telefon.: 040 203-524  

Thu, 15. Oct 2020 at 14:33

7619 ogledov

PROŠNJA ZA DONACIJO pri boju za PRAVNO DRŽAVO
PROŠNJA ZA DONACIJO !   Donacijo naslovite prosim na transakcijski račun društva  Davkoplačevalci se ne damo, SI 56 6100 0000 9008  640 pri Delavski hranilnici. Naslov prejemnika je: Davkoplačevalci se ne damo, Na Straški Vrh 26, 1000, Ljubljana. BIC banke je HDELSI22. Sklic: 00 15012020.  Položnico si lahko tudi natisnete na tej povezavi podpisani Vili Kovačič, državljan K. prosim za donacijo kot pomoč za financiranje projektov, ki jih brez finančne podpore javnosti  ne zmorem izpeljati. Naj naštejem le nekatere aktivnosti s katerimi sem se ukvarjal ali jih imam trenutno v postopku.   1.    Referendum proti financiraju okoljsko škodljivih in skorumpiranih državnih projektov: bil sem pobudnik proti poroštvu za  TEŠ6, zdaj sem nosilec referenduma proti nezakonitemu vladnemu projektu 2 tir in novemu neustavnemu dvojnemu poroštvenemu zakonu iz decembra 2019. 2.    Sodni proces proti po nedolžnem obsojenim dr. Milku Noviču in  sodni proces proti Dragici Jalševac spremljam še naprej, dokler zadeva ne bo pravično končana.   3.    Sprememba zakona o sodniški službi: sodniki, ki so kršitelji človekovih pravic in sodniki brez državnih pravosodnih izpitov ostajajo ne sankcionirani, celo nasprotno - prenekateri  med njimi napredujejo celo do funkcije ustavnega sodnika. Te primere bomo javno razgaljali. 4.    Vzporedno s tem si prizadevam za poštene volitve, proti volilnim goljufijam župana Ljubljane Zorana Jankovića ! S tem v zvezi sem skupaj z Upravnim sodiščem že podal tudi zahtevo za spremembo zakona o lokalnih volitvah in razveljavitev in ponovitev volitev v Ljubljani. Ustavno pritožbo na izvolitev Jankovića in njegove liste je Upravno sodišče zdaj odstopilo  Ustavnemu  sodišču. 5. Obenem  želim s prispevkom iz donacij pomagati najbolj pomoči potrebnim, na katere sem naletel pri dosedanjem delu. Kriminal v sodnih dvoranah je na meji nepredstavljivega.    Spoštovani,  pri mojem delu mi pro bono pomaga nekaj pravnih strokovnjakov, toda to ne more trajati dolgo in ne zadostuje za sodne postopke, tudi mednarodne, ki niso poceni, zato vas naprošam za donacijo. Prispevajte prosim svoj dar in po svojih zmožnostih donirajte društvu “Davkoplačevalci se ne damo” – skrajšano DPSND.    Spoštovane sodržavljanke in državljani, za razliko od večine mislim, da se je proti naštetim zlorabam in kršitvam nujno boriti tudi po pravni - sodni poti, ne pa zgolj  izražati jezo in nemočno opazovati dogajanja. Kajti država v kateri so barabe in kriminalci bolj glasni od poštenih ljudi, je obsojena na propad. Za razumevanje in donacijo  se vam iskreno zahvaljujem ! Vili Kovačič, Državljan K   telefon.: 040 203-524

Sat, 3. Oct 2020 at 22:13

2790 ogledov

ZA VLADAVINO PRAVA - v vseh državah članicah EVROPSKI PRAVOSODNI IZPIT !!!
EVROPSKA POBUDA za PRENOVO PRAVOSODJA – Slovenija naj tvorno sodeluje v prizadevanju za vladavino prava ! Spoštovani, Dajem predlog , da  Slovenija na področju EU prava postane vodilna in nihče ji ne bi mogel ali želel  oporekati ! Zdaj ko bo Slovenija ponovno predsedovala Svetu EU mora postaviti odločen cilj,  da se pravosodje v vseh državah članicah EU očisti, poenoti in »harmonizira«  po istih načelih in standardih. Zelo pomembno dejanje tega očiščenja je uresničitev standarda, da v državah članicah vsi sodniki, tožilci in odvetniki v 2 letih opravijo EU pravosodni izpit.  Mimogrede - zdaj še državnega pravosodnega izpita prenekateri nimajo, imajo pa potrdila o tem, da ga imajo. Ne dvomim tudi da je podobna situacija še v marsikateri državi. Država, ki  tega ukrepa – uvedbe EU pravosodnega izpita,  ne izvrši, ni upravičena do kakršnihkoli denarjev iz EU skladov ter EIB in EBRD. Javne RTV vseh držav članic, brez izmikanja,  pa morajo biti obvezane, da o tem izčrpno informirajo javnost, tako strokovno kot splošno javnost.  Vse članice EU so del EU prava, ki pa ga izvajalci večinoma ne poznajo, obenem pa so  obvezane uvajati zakone na osnovi načel ki so osnovane na EU pravu in EU direktivah. Sodniki, tožilci in odvetniki , pa so pogosto na ničelni stopnji znanja o tem. Ne poznajo sodb EU sodišča v Luksemburgu, ne sodb sodišča v Strasbourgu. Ne mednarodnih paktov  in  konvencij. Enako neznanje vlada na področju uvajanja okoljskih EU direktiv. Skratka katastrofalno ne-znanje prevladuje  vsepovsod. Celo na Ustavnem sodišču RS  in Vrhovnem sodišču ter Upr. sodišču, da o nižjih instancah sploh ne govorimo !  Sem spada seveda Računsko sodišče ter druge pravno nedelujoče institucije - ARSO in druge agencije in celo poslanci DZ in svetniki DS, ki bi morali poznati vsaj osnovne standarde delovanja učinkovitega in za ljudi pravosodnega   Predvsem pa seveda prej našteti - odvetniki, sodniki in tožilci ! Da je predlog upravičen priča tudi dejstvo, da je je veliko sodb slovenskih sodišč  v primeru pritožb razveljavljenih, tako na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kot tudi na splošnem sodišču EU v Luksemburgu.  EU komisija bi morala v ta namen odrediti EU sredstva -  najprej za  izobraževanje in nato za izvedbo EU pravosodnega izpita.  Upam, da bo  tokrat Slovenija pri tem vodilna, čeprav je stanje prav v Sloveniji v pravosodju znotraj EU verjetno najslabše, je najbolj zapacano ter najbolj ustrahovano, da o  skorumpiranosti niti ne govorimo. To ni trditev na pamet, to  govorim iz videnja stvari od blizu ter spremljanju stvari v sodnih dvoranah na živih primerih.     Lp   Vili Kovačič, državljan K.    Pripis pod črto: Pravosodje je lahko kohezijska sila, ne pa predmet spora znotraj EU. Enako vlogo kot jo imajo prometna pravila v fizični infrastrukturi gre pri pravosodju  za pravila ravnanja -  za mentalo  infrastrukturo, ki je osnova vseh  drugih dejavnosti. Spoštovane gospe in gospodje pravniki, EU poslanci in drugi.  Predlog vzemite resno, če seveda ni del vaše  intimne opcije  morda zgolj to, da se o pravosodju govori predvsem zato, da se nič ne  stori in nič ne spremeni ! Tudi mediji podprite ta predlog,  predvsem RTVSLO, ki se deklarira za javni servis, ki dela nepristransko in v  javnem interesu.

Wed, 16. Sep 2020 at 08:59

4038 ogledov

KOALICIJA - ne stopajte na mino, ki so vam jo pripravili drugi. NAROD ne bo POGOLTNIL novega TEŠ6.
Gospe in gospodje ne stopajte na mino, ki so vam jo pripravili drugi. NAROD ne bo POGOLTNIL novega TEŠ6  Če hoče Jernej Vrtovec  res kaj spremeniti mora bistveno spremeniti odnos oblasti do državnih infrastrukturnih investicij ! To pa pomeni radikalno drugačen odnos do alternativnih rešitev, ki jih ponujata  inženirska stroka in civilna družba. Glavni problem pa je, da se oblast z ALTERNATIVNIMI REŠITVAMI NOČE SOOČITI in se  s predlagatelji sploh noče enakopravno pogovarjati, čeprav bi si moral vsak pametni vladar  želeti prav to: pogovor brez predsodkov  z namenom  iskati boljše rešitve - alternativo.  A bodimo konkretni ! Če bo hotel minister Vrtovec držati obljubo, da naj bi bil drugi tir zgrajen do leta 2026, bo moral 1. sprejeti novo, drugačno TO JE CENTRALNO VARIANTO ( KKD) Koper - Kozina - Divača,  ki jo vidite na povezavi  2. ob sedanji progi položiti še en tir, ki je bil S STRANI PRVIH GRADITELJEV nekoč že načrtovan, kar je vidno celo iz zraka iz poteka sedanje trase.  Vlada naj izbere med obema in naj za to prevzame polno politično odgovornost. Sedanji vladni drugi tir je NEPOPRAVLJIV samomor Koalicije in SDS na naslednjih volitvah.   Nikoli več ne smemo privoliti v  to, da oblast – naj bo kakršnakoli – leva ali desna, ignorira zdrav razum in pristaja na uničenje narave ter brutalno kršitev zakonodaje, Nature 2000 ter EU direktiv o habitatih in vodnih virih in  domačega pravnega reda o graditvi objektov. Gospe in gospodje ne stopajte na mino, ki so vam jo pripravili drugi. NAROD ne bo POGOLTNIL novega TEŠ6. Samo osel gre 2 krat na led. Ne bomo dovolili, da nas ima oblast za osle, norce in Butalce ali pač - kar je razvidno na vsakem koraku - sužnje pohlepa gradbenih baronov. Zato ustavite vsa dela na 2tiru dokler Računsko sodišče ne naredi revizije projekta in svet za civilni nadzor 2TDK ne izda pozitivnega mnenja o projektu.To je minimum od minimuma kar lahko stori aktualna politična oblast. Gradbeno dovoljenje je izdano nezakonito, kajti Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), ki je pogoj za gradbeno dovoljenje ta projekt nima. To pomeni, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano NEZAKONITO.  Spoštovane Slovenke in Slovenci in vsi državljani R S. Pamet je boljša kot žamet. Uporabimo zdrav razum – OHRANIMO NARAVO, ČISTO PITNO VODO in MILIJARDE in ne nazadnje: za prihranek več kot v celoti lahko obnovimo revitalizirajmo  in elektrificirano lepotico Avstro Ogrske -  Bohinjsko progo od Karavank do KOPRA in elektrificirajmo Slovenske železnice v celoti. Osvobodimo se infrastrukture, ki smo jo podedovali od Italije iz časov fašizma.  Naj bo Koper Kozina Divača skupaj z Bohinjsko progo tudi nova trdna vez Slovenije s srednjo Evropo kamor spadamo pa tudi navezava na nekoč Slovenske železnice - prek slovenske in Hrvaške Istre do Jadrana, vse do Pulja.  Politike pozivamo: državne investicije izvajajte v SPLOŠNO KORIST, za NARODOV BLAGOR, ne za  UNIČENJE Slovenije. Vsi skupaj pa imejmo pogum za razum. Noben politik se nima pravice sklicevati na pravico do nevednosti, ta privilegij ima lahko samo ljudstvo, ne pa njegovi voditelji. Zato vladajoče politike – koalicijske partnerje in in stranko SDS opozarjamo na nepopravljiv samomor na prihodnjih volitvah po poti, ki so jim jo  pripravili drugi. Sedanja opozicija - Tanja Fajon in Alenka Bratušek se bojita prav tega, da se bomo zbudili v DRUGI REPUBLIKI takšni kjer infrastruktura ne bo več sredstvo  za pranje in prečrpavanje denarja in  iz gradbeništva v financiranje volitev.   Spoštovane državljanke in državljani ter vsi politiki, na oblasti in v opoziciji ! Nikoli ni prepozno ! Za prave rešitve je vsak čas PRAVI ! Osvobodimo Slovenijo zablodelega POLITIČNEGA VOLUNTARIZMA, ki nam ga  mediji servirajo kot edino možnega. Poslušajte zdravo pamet  in glejte kaj nam sporoča dr. Duhovnik ! Ne obračajte se po vetru javnega mnenja in spoštujte koalicijsko pogodbo 13 in 21 predlog ukrepov in lastne dokumente iz časa ko ste bili v opoziciji. Jernej Vrtovec in Andrej Vizjak ne postanite lutke gradbenih baronov in ne dopustite novega TEŠ 6 na tretjo potenco ! Državljani bodo cenili POGUM ZA RAZUM ne pa neprestanega jadikovanja, da je vse prepozno. To mantro vedno slišimo od od tistih, ki navijajo za to da vse ostane kot je bilo. Vili Kovačič, državljan K.

Tue, 25. Aug 2020 at 21:17

3847 ogledov

DRŽAVLJANI SPOROČAMO
DRŽAVLJANI SPOROČAMO ! Vili Kovačič: »Od nevednosti do neumnosti je zelo majhen korak, ki je dovoljen  navadnim državljanom, nikakor pa ne politikom, ki upravljajo z  milijardami in stotinami milijonov davkoplačevalskega – našega, denarja.« Prav zato  (1) sedanjo Vlado ROTIM in pozivam,  da dokončno ustavi brezglavo investicijo 2.tira  in ukine parazitsko podjetje  2TDK (zakaj imamo državno firmo SŽ?), ki izsiljuje gradnjo po prepovedanem območju - habitatskem rezervatu evropskega pomena in življenjsko pomembnih vodnih virih.  Skratka po trasi, ki je podzemna ekološka vodna bomba, zaradi česar so Italijani leta 2009 (tržaška POKRAJINA  in občina Dolina) odstopili od projekta v tej smeri. Ustavitev ne bi pomenila konca projekta, ampak njegovo razumno umestitev v prostor z dvotirno  progo po sredinski varianti - trasi Koper, Kozina, Divača. Gre za dvotirno progo, ki bo zgrajena brez škode za ljudi in okolje in je 2,5 krat cenejša ter bo spričo 4 x manj predorov zgrajena hitreje (2 krajša predora, ki bi ju lahko gradili tudi domači izvajalci). Sicer pa (2) opozarjam na  še en projekt – Bohinjsko progo. Cesar Franc Jožef je znal misliti 100 let naprej, mi sodobni Slovenci ne znamo in nočemo misliti 100 let nazaj. Prav zdaj se namreč ponuja možnost njene revitalizacije, modernizacije in elektrifikacije s tem pa  rekuperacije energije. Gre za dejanski preskok iz 19 v 21 stoletje – z izrabo potencialne,  kinetične energije in pretvorbo zavorne sile v elektriko.  Kajti od Jesenic do Kopra je skupno 1.000 m (2 x 500 m) višinske razlike. Ogromna sila in ogromna masa 1.500 ton, pa zdaj služita le za netenje požarov. Zato upam,da bo ta projekt uvrščen kot nujen  v vladni paket investicij za izhod gospodarstva iz Corona krize. In (3) obstoja način, kako take katastrofe in anomalije, kot je bil TEŠ6 in 2.tir, v bodoče preprečiti. Sedanji ZAVRNITVENI REFERENDUM je treba prekvalificirati v POTRDITVENI REFERENDUM in ljudstvo (tudi alternativna stroka),  bi dobilo zadnjo besedo ! »Dokazno breme« bi bilo na strani predlagatelja zakona – praviloma sta to vlada in DZ. Tako bi dobesedno uveljavili tudi  3. člen in 44. člen Ustave. Samo eno besedo v 90. členu Ustave je treba zamenjati. To pa je, da je Zakon je SPREJET (ne zavrnjen), če je zanj na referendumu glasovala 1/5 vseh volivcev. S to na videz minimalno  spremembo bi dosegli maksimalni učinek (v taki ureditvi tudi omejitev referendumske tematike ni več opravičljiva). Stvari, ki danes stojijo na glavi, bi se tako postavile na noge. Nobena vlada ne bi bila več zainteresirana za čim nižjo referendumsko udeležbo, kot je to sedaj, pač pa za čim večjo. Pogoj za referendum pa seveda ostaja isti – uspešna pobuda 2.500 in predhodno zbranih 40.000 podpisov. Pod  pritiskom takšne,  obvezne potrditve ljudstva bi avtomatično tudi vsi  drugi zakoni postali boljši, bolj premišljeni, in ne izsiljeni s hitrimi postopki.  Pozivam eminentne intelektualce iz »Katedrale svobode« in 75 nezadovoljnih z vlado, da to podprejo in se  končno opredelijo za delujočo demokracijo, ne zgolj za brezglavo demokracijo proti JJ. Gre za demokratično spremembo, ne za anti demokratične parole jakobinskega naskoka na oblast. Sicer pa se zavedam, da je takšen predlog za večinsko slovensko kolektivistično pamet, s pretežno antidemokratično tradicijo in  blokado v glavah, velika  herezija. Vendar kljub temu ne iluzija !  Na koncu pa skromno dodajam, da je pobuda moja. Zanjo me ni navdihnil ne Orban in ne Janša, ne frak in ne talar, ampak moja trojna izkušnja z referendumi. (TEŠ6 ,2TIR in tudi 3RoS). Bi si pa močno želel, da bi jo podprl tudi  predsednik vlade Janez Janša, tako kot je podprl zadnji referendum. Če Levice, Ernestine Rožman in Spomenke  Hribar, niti ne omenjam.  Nemo propheta in patria. Nihče ni prerok v lastni domovini !  Sicer pa, rešitve so dobre ali slabe same po sebi, brez obvezne etikete na čigavem zelniku so zrastle! Pamet ni vezana na ideološko pripadnost, je pa res, da nekaterim ideologija omrači um. Vili Kovačič, državljan K.

Zadnji komentarji

Franc Mihič :

18.11.2020 23:20

Jankovićevo norčevanje: Naziv častnih meščanov podelil zagovorniku tajkunizacije in zagovornici ugrabitve koroških dečkov! 9. 5. 2020 Ljubljanski župan Zoran Janković zopet razburja slovensko javnost. Naziv častnega meščana sta dobila zagovornik tajkunizacije in strokovnjak za managerske prevzeme Jože Mencinger ter zagovornica ugrabitve koroških dečkov, profesorica za “dodatke stalne pripravljenosti” in družinska prijateljica Milana Kučana, Gabi Čačinovič Vogrinčič. Vrhunec norčevanja iz slovenskih državljanov pa je bila podelitev mestnih plaket partizanskemu filmskemu zmazku Preboj in društvu Parada ponosa. Oče tajkunov dr. Jože Mencinger je postal častni občan Ljubljane, glavnega mesta države, kjer tudi župan Zoran Janković ceni tajkune, enako kot vsa družboslovna in kapitalska rdeča elita. Kar je posmeh vsem, ki so skandirati, »Delu čast in oblast«, a delovna raja je ostala brez kapitala, ob nizkih plačah in mizernih pokojnina! Dr. Jože Mencinger je zagovornik divje privatizacije naše skupne družbene lastnine, katero je leva politika podarila svojim lojalnim direktorjem, največ članom Kučanovega Foruma 21 in jim omogočila prevzem podjetij brez vložka lastnega denarja . To je bil rop stoletja, a dr. Mencinger je postal častni občan glavnega mesta Ljubljana. Jankovićevo norčevanje: Naziv častnih meščanov podelil zagovorniku tajkunizacije in zagovornici ugrabitve koroških dečkov! | Nova24TV nova24tv.si
Franc Mihič :

18.11.2020 23:15

Tožilstvo se ne sme vprašati?! Kaj se sme in kaj ne? Vprašanje, ki je značilno za mlado in razvijajočo se demokracijo, a je sila pomembno v življenju vsake skupnosti, ki teži k redu. Vsakodnevno poslušamo, kako je pomembna suverenost države. Enako velja tudi za vse tri veje oblasti; zakonodajno, izvršno in pravosodno, ki so temelj demokratične države. Življenje pa vedno znova prinese vprašanje, do kje je še smotrna absolutna suverenost pravosodja oz. sodnikov in tožilcev, katerim je policija funkcionalno podrejena. Mar je nad njimi res samo modro nebo in nihče drug? Tožilstvo pravi, da je za njihovo delo pomembna njihova suverenost, ne pa nadzor, kot je to običajno. Nadzor naj bi bil ključ za delovanje države oz. temelj odgovornosti. Te dni smo zopet priča sporu politikov, ali smejo preiskovalne komisije DZ RS opraviti nadzor, ko politika oceni da obstaja sum nesprejemljivega ravnanja organov pregona. Nedavno je na TV govoril profesor prava dr. Rajko Pirnat. Dejal je, da preiskovalna komisija državnega zbora lahko tožilstvo vse vpraša glede delovanja policije na primeru, komisija ne sme čisto nič vprašati tožilstvo o njihovem delu. Meni to nikakor ni razumljivo, saj so tožilci vendar prvi odločilni, da ugotovijo ali je neka zadeva le »velika svinjarija« in ne sum kaznivega dejanja ki ga pravna država menda preganja po službeni dolžnosti. Njihova zmota je že v startu usodna. Primerov, ko je bil sum, da tožilstvo ni opravilo svojega dela, ni malo, meni tudi politika. Vendar je tožilstvo vedno zavrnilo vsak nadzor parlamentarne komisije, kar je vedno podprla politična levica in tako ostaja, da je nad tožilstvom, ki je v okviru vlade in ministrstva za pravosodje, le modro nebo, brez vsakega sumljivega oblaka, kar me spominja na pravljično deželo samih poštenih ljudi. Mar res?Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob prevzemu  svoje funkcije dejal: »Jasno je, da kotirajo pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko. Zakaj, ne vem, morda zaradi velikega števila zadev na sodišču ali pa je morda krivo tudi pomanjkljivo obveščanje javnosti. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. To bi povečalo preglednost delovanja.« Delitev oblasti omogoča delovanje ustavne demokracije. Ko se pojavi dvom v ustavnost in zakonitost dela katere izmed vej državne oblasti, ne le lahko, temveč morata ostali veji posredovati in sprožiti ustrezne mehanizme za uveljavljanje različnih načinov odgovornosti. Zakonodajni veji je omogočen nadzor nad ostalima izmed oblasti, 93. člen Ustave RS jasno določa, da »Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.« Zakaj potem lahko obvelja le lastna ocena pravosodja, in zlasti tožilsva, da dobro dela?
Franc Mihič :

18.11.2020 23:13

Sprašujem se, zakaj ljudje v Sloveniji to dopuščajo Ko govorim s Slovenci, zaznavam, da prevladuje splošen občutek prevaranosti – da so bili oropani. To slišim od mnogih iz vseh političnih strank. Najbolj se bojim reakcije ljudi, da bi se odtujili, ko bi vsak poskrbel le zase, za svojo družino ali podjetje, in da jih okolica ne bi preveč zanimala. Mogoče je to naraven človeški odziv na krizo, a je tudi zelo problematičen. Vzemimo za primer bankirje, ki so povzročili velike težave v bančnem sistemu, a kljub temu še vedno prejemajo velike denarne dodatke in imajo hiše v eksotičnih krajih, preostali pa moramo pokrivati bančne izgube. To vzbuja občutek jeze in nepravičnosti. Če politika ne najde pravih odgovorov in rešitev, bodo ljudje še bolj jezni in prestrašeni, politiki pa bodo plačali ceno za to. Prebivalci Slovenije so veliki pesimisti zaradi slabega stanja gospodarstva. Razumem, da je večina današnjih težav dediščina neuspele privatizacije, zato so prisotne dileme, kaj bi bilo, če v zadnjih dveh desetletjih ne bi naredili vseh teh napak, da jih ne bi plačevale sedanje generacije. Vse to so občutljive politične teme, ker ni jasno, kako se z njimi spopasti in jih rešiti. letih prejšnjega stoletja. Splošno znano je, da Slovenija potroši več denarja, kot ga ima. Pri razumevanju države blaginje je treba biti pazljiv. Ta ne pomeni, da lahko prideš v državo, nič ne delaš in prejemaš denar za nedelo. Solidarnost se na neki točki konča. Evropski model je na pravi poti, a ga drugi ne bodo posnemali, če bodo Evropejci revni. Lousewies van der Laan Nizozemska političarka in podpredsednica liberalne evropske stranke ALDE, ki si je v Ljubljani ustvarila začasni dom. https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/lousewies-van-der-laan-slovenska-politika-je-kot-danska-serija-oblast.html https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/lousewies-van-der-laan-slovenska-politika-je-kot-danska-serija-oblast.htmletja.
Franc Mihič :

18.11.2020 23:09

Jože Mencinger je oče slovenske tajkunizacije Če bi leta 1990 v Sloveniji v celoti sprejeli takratni Mencingerjev privatizacijski predlog, bi prek notranjih odkupov podjetij (beri menedžerskih odkupov) že v prvih letih tranzicije doživeli rusko tajkunsko zgodbo. Ob sistemskem okolju je bil za brutalno tajkunizacijo Rusije značilen tudi razmah gospodarskega kriminala, ki ga je spremljalo neučinkovito delovanje ustanov pravne države. Prav Mencinger je bil tista slovenska "družbena avtoriteta", ki je v tranziciji javno spodbujal sporno privatizacijo. Za Gospodarski vestnik je leta 1996 izjavil: "Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi najbrž tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje." (GV, 41/1996) Druga Mencingerjeva samoumevnost, ki jo je treba preveriti, je trditev, da je Janševa vlada tajkunstvo omogočila s pospešenimi prodajami državnega in paradržavnega premoženja. Po letu 2004 sta bili med večjimi prodajami državnega premoženja izvedeni le prodaja Slovenske industrije jekla (SIJ) in delna privatizacija NKBM. Prvo je kupil ruski kupec in drugo številna množica tujih in domačih vlagateljev. Če sklepamo po Mencingerjevi razlagi tajkunizacije, so svetovno gospodarsko krizo menda povzročili kar tuji tajkuni, ki so nastali s prodajo SIJ in državnega lastništva v NKBM. V Financah sem v številnih člankih (glej denimo Pahorjevi prodajalci pod mizo 3/2009) objavil tudi podatke, da so bili v letih 2006 in 2007, ko je Janševa koalicija najbolj intenzivno prodajala paradržavno premoženje, prodani lastniški deleži Kada in Soda v približno 200 podjetjih, medtem ko je bilo v letih 1995-2005 prodanih kar okoli 2.400 lastniških deležev Kada in Soda v podjetjih. Ali z besedo: okoli desetkrat več! Z idejo o notranjih odkupih podjetij in javnim podpiranjem sporne privatizacije je Jože Mencinger že v začetku tranzicije postal resnični oče slovenske tajkunizacije. Stanislav Kovač, ekonomist Public enemy: Jože Mencinger je oče slovenske tajkunizacije https://www.finance.si/246044
Franc Mihič :

18.11.2020 23:07

Damjan Janković ima prav? DNEVNIK, 14. september 2019 »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza,« je Damjan Janković na nacionalni RTV povedal glede zakona, ki je omogočil odpis 29 milijonov evrov dolga Jankovićevi družini. Vlada Alenke Bratušek je v začetku leta 2013 predlagala zakon, ki je še do neke mere ščitil upnike. »Za sprejem zakona je glasovalo 84 poslancev DZ RS,« je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v TV Dnevniku 6. septembra. Ministrica je še poudarila, da je tisti, ki izvaja zakone, ko vidi, da se zakon zlorablja, dolžan ukrepati. Ni pa povedala, da je konec istega leta ravno njena vlada predlagala usodno spremembo zakona, ki so jo potrdili poslanci vladne koalicije. Šele po tej spremembi zakona je bilo mogoče, da je sodišče lahko sklenilo, da so upniki v prisilni poravnavi dobili le pet odstotkov od terjatev in odpisali kar 29 milijonov evrov dolga Jankovićevi družini. Kaj je bil namen te spremembe? Še naprej ščititi dolžnike v breme upnikov, kot da smo še vedno v socializmu? V TV Dnevniku je bilo povedano, da je bila zaradi takšne odločitve sodišča v državnem zboru okrogla miza Temelji pravne države, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Udeležila se je tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič. Nakazala je, da na ministrstvu razmišljajo o spremembi zakona. Dejala je:« »Mi ves čas spremljamo, ali pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnih koli anomalij v praksi, in dajemo predloge in pobude za spremembe. Zanimivo je mnenje predsednika vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča, ki je dejal: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira.« Janković je tako lahko izkoristil zakon za odpis večmilijonskega dolga v treh podjetjih. Ali smo res vsi enaki pred zakonom? Ali ni sodišče, ki izvaja takšen zakon in vidi, da se zakon zlorablja, dolžno ukrepati, kot pravi ministrica Alenka Bratušek? Ali torej niti sodišče niti ministrstvo za pravosodje ni zaznalo, da se zakon izkorišča in se oškoduje upnike? Zakaj politika ni pravočasno ukrepala in spremenila zakona, da bi zaščitila upnike in podizvajalce? Damjan Janković ima prav: »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza.« Zakaj ne stori tega? Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042908050/mnenja/odprta-stran/damjan-jankovic-ima-prav
Franc Mihič :

18.11.2020 23:04

Država skrbi le za bogate in vplivne dolžnike, ne za oškodovane državljane. Država, ki jo že desetletja, večino časa, vodi slovenska levica, ob podpori njenih privržencev, ki vsi vede ali nevede skrbijo le za bogate, vplivne politike, npr. za privilegirane vplivne dolžnike, a za oškodovane navadne državljane, »Smrtnike«, pa jim ni mar? Kredite, na primer menedžerjev za prevzeme podjetij, če ne gre drugače, pa poravna država. Država ščiti premetene dolžnike in opehari upnike. Prevladal je neoliberalizem, proces osebnega okoriščanja na račun javnega, kot pravi dr. Igor Masten. Čisto nasprotje liberalizma in države prava. »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza,« je na nacionalni RTV Damjan Janković povedal, politikom in pravni državi, strokovni javnosti , volivcem, davkoplačevalcem, kaj, celo on kot veliki dolžnik, meni glede zakona, ki je omogočil odpis v višini 95 % vrednosti dolga, to je 29 milijonov evrov dolga, njemu oz. Jankovićevi družini. Vsi poklicani so vse storili, da se ni nič zgodilo, poslanci in tudi tožilstvo in pravobranilstvo. Pri izgradnji »STOŽIC«, športno in kulturno zabavnega ter trgovskega centra glavnega mesta oz. župana MOL- a, so marsikateri podizvajalci ostali brez plačila. Tudi podjetnik podizvajalec g. Smrtnik ni dobil plačila za opravljeno delo zaradi nedelovanja pravne države. G. Smrtnik pa je kljub vsemu pokazal empatijo do stiske svojih zaposlenih. Poznal je svojo odgovornost do njih, ki so svoje delo opravili in so pričakovali plačilo. Kot podizvajalec, je pričakoval, da bo le dobil plačilo. Zato je vzel kredit, da je delavcem izplačal zasluženo plačilo. Ker na koncu kot podizvajalec ni dobil plačila, je »bankrotiral« in zbolel še za Parkinsonovo boleznijo. Kako je mogoče, da ni investitor MOL oz. da župan ni poskrbel, da se na projektih financiranih z javnimi sredstvi, ne bi dogodilo kaj tako krivičnega in tragičnega. Ali da bi župan MOL-a, kot investitor, vsaj poskrbel, da se čim prej sanira takšne primere? Tednik TV Slovenije je l. 2017 prikazal ta nerešen problem podjetnika g. Smrtnika, ki je zaradi mobinga države zbolel za Parkinsonov boleznijo. Potem pa vse tiho je bilo!? Kako je mogoče, da državna politika, civilna družba, kultura ne reagira ob takih primerih, ko se na javnih investicijah, ki so vsem na očeh, goljufa delavce – sodržavljane? Saj to je posmeh osnovni kulturi in državi prava. Sramota za Slovenijo. Ne spomnim se, da bi na to sramoto kakorkoli reagirali častni občani Ljubljane, glavnega mesta države. Župan g. Janković ima pravico, da ga pravna država korektno obravnava, a ne samo njega in podobne, velike dolžnike. Zakaj torej ne poskrbi, da enako velja za vse državljane, tudi za navadne podjetnike »Smrtnike« in njihove zaposlene. Politična elita in kulturna elita, ne »častni občani« Ljubljane, pa niti komentirajo tega absurdnega primera in stanja. Kje je humana civilna družba oz. kultura? So važne samo igre, zabava, umetniški in športni užitki, na katere župan vabi v Stožice, ne glede na opeharjene Smrtnike? Opomba: Tednik TV Slovenije l. 2017 prikazal problem podjetnika g. Smrtnika, sedaj tudi bolnika s Parkinsonovo boleznijo. http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174449571 Kakšen je epilog zadeve »Smrtnik«, nisem zasledil v nobenem mediju. Leta 2014 je Banka Celje opozorila na nenamensko porabo sredstev na projektu Stožice:«Kljub utemeljitvi kreditojemalca, da je bila poraba sredstev v skladu s SRS, banka meni, da poraba kredita ni bila namenska. Po mnenju banke stroški na temelju predloženih računov (predvsem sponzorska sredstva in reprezentanca) ne morejo biti in ne bodo usredstveni in amortizirani. Navedeno po mnenju banke predstavlja znake kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma/in zoper gospodarstvo." Logarjeva preiskovalna komisija je ugotovila, da je nedokončan projekt Stožice v slovenskih bankah povzročil 135 milijonov evrov veliko luknjo, 30 milijonov evrov pa je dolg do podizvajalcev, ki jih je na projektu delalo okoli sto. Državni tožilec se je vendar dolžan odzvati na medijske objave. Pravosodna ministrica Andreja Katič pravi, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča Vrhovno državno tožilstvo. Oboje je bilo objavljeno v tisku. Mar niso državni tožilci tisti, ki morajo skrbeti, da zatirajo kriminal, kot jim velevajo zakoni? Žal ni zaslediti nobenega odziva na to pomembno sporočilo, niti pri pristojnih inštitucijah pravne države, ne sindikatov, niti državnih medijev, medijev, npr. RTV SLO. Vsi poudarjajo, pravna država je temelj demokracije, a hkrati tarnajo da pravna država ne deluje. Seveda, saj inštitucije, sodstvo, tožilstvo in policija samo sebe nadzoruje in ocenjuje. Nikjer nisem zasledil, da je državni tožilec za gornje primere po službeni dolžnosti začel postopek preverbe suma storitve kaznivega dejanja? Posledice take obravnave se prenašajo tudi v tujino in so sramota državi Sloveniji. Primer, kako je slovensko podjetje v Nemčiji bosanskim delavcem tlakovalo pot v bedo. Nemška javnost je bila zgrožena nad izkoriščanjem delavcev prek slovenskih podjetij nabiralnikov. V bavarskem mestu je 28 delavcev ostalo brez trimesečnega plačila. Ostali bi tudi brez hrane in strehe nad glavo, če ne bi v razmere posegli tamkajšnji mediji in mestne oblasti. Njihovo nesrečo je odkrila novinarka bavarskega javnega radia Bayerischer Rundfunk in o njej obvestila mestne oblasti. Te so vsakemu od delavcev za najosnovnejše potrebe takoj namenile 20 evrov in jim kasneje v tem tednu zagotovile prehrano v javni kuhinji. »Čeprav to ni naša obveznost, je za skupnost povsem samoumevno, da jim skušamo čim bolj pomagati,« je povedal župan mesta Klaus Heilinglechner in dodal, da se s takšnim primerom srečujejo prvič. Slovenske oblasti pa ob takih primerih »mencajo«, že desetletja! Kdaj bodo slovenska javnost, civilna družba, častni občani Ljubljane obsodili takšne primere? Kdaj bodo, podobno kot v Nemčiji, tudi pri nas ukrepali, župani, poslanci, politiki, ko vendar že leta beremo in gledamo številne primere ogoljufanih slovenskih državljanov, delojemalcev, ki so jim bile kratene lastninske pravice, kot je to ugotovilo ustavno sodišče? Slovenska inertnost, da te zmrazi! Ne razumem in ne morem pozabiti ravnanja Tožilstva ob pojavu takih primerov. Generalni državni tožilec Drago Šketa ob nastopu na funkcijo v intervjuju dejal: »Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Tožilci se ukvarjajo tudi s sistemskimi kršitvami, ki so unikum naše družbe. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti.« Vendar se ve menda kdo? Pa je kdo, očitno ne! V Nemčiji skrbijo za sredstva državljanov, saj imajo tudi zakonsko regulativo za neplačevanje pokojninskih prispevkov za zaposlene. Zakon med drugim pravi:« Delodajalec, ki pristojnemu zavodu ne plača prispevkov za socialno zavarovanje vključno s prispevki za delovno dobo, se ne glede na to, ali je bila plača izplačana ali ne, kaznuje z zaporno kaznijo do pet let....... Pri nas pa so podjetja, tudi državna, ko so zašla v finančne težave, imela zakonito pravico zadržati pokojninske privilegije zase, da, ko so v težavah, smejo kar po zakonu zadržati zaslužene prispevke za pokojnine svojih zaposlenih, niso dolžni svojim zaposlenim niti povedati o njihovem »prikritem prisilnem kreditu« ter so svojim delavcem lagali in goljufali, njih in državo, saj so na plačilnih listah mnogi delodajalci prikazovali, da so prispevki. Poznan je primer Steklarne Rogaške, ko so tožilci prizadetim zaposlenim zavrnili pregon kaznivega dejanja goljufanja in oškodovanja zaposlenih in države,, češ da zaposlenemu pripada samo neto plača, plačilo prispevkov pa je lahko le darilo. Mar je res dopustno tožilcem zagovarjati da so prispevki za delavce lahko le darilo, ne pa zakonita obveza plačila dela plače za bodoče pokojnine? Koliko prispevkov, sredstev zaposlenih, ki bi morali biti vplačani državi. ZPIZu je tako poniknilo pri neuspešnih podjetnikih, lastnikih kapitala, na račun oškodovanja zaposlenih in države? Tak zakon je uveljavil mag. Anton Rop, ko je vodil vlado, ta zakon je po 13 letih veljave popravilo US, a se je goljufanje zaposlenih nadaljevalo, ker na sodišču tožilci niso uspeli dokazati naklepa kršitve pravic, niti ne goljufije zaposlenih, ne oškodovanja prizadetih in države. Pa to ni edini primer oškodovanja državljanov. Vendar tudi pri tako nezaslišanem ravnanju tožilcev ni bila sprožena revizija primera, kar je kaže na veliko neodgovornost in nedotakljivost tožilstva. Kako je mogoče, da ni nobenega odziva, ne poslancev oziroma strank, ne sindikatov, celo ne večine medijev, na javna pisma o problem goljufanja zaposlenih, o neplačevanja pokojninskih prispevkov ter o reagiranju tožilstva? Častna izjema je Dnevnik, ki je objavljal moja vprašanja in odgovore Ministrstva za pravosodje in Vrhovnega tožilstva. Zelo žalostna je kultura in odgovornost za skupno dobro, ko ni bilo nobenega odziva celo na pismi vrhovnega državnega tožilstva in ministrice za pravosodje, kjer piše: »Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave. Pravosodna ministrica Andreja Katič namreč pravi, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča vrhovno državno tožilstvo.« Oboje je bilo objavljeno v Dnevniku…. https://www.dnevnik.si/1042931609/mnenja/odprta-stran/mar-je-brezbriznost-nasa-vrednota Mar politike skrbijo le za uslužbence pravne države, ne pa za pravice zaposlenih v realnem sektorju, ki so tako kot njihovi izdelki na trgu, kar ne velja za (ves) javni sektor. Mar ni nikogar sram?
Franc Mihič :

18.11.2020 23:02

Kdaj odgovornost za rezultate dela v imenu in za račun ljudstva? To se sprašujem pod vtisom vroče razprave na izredni seji DZ RS o delovanju pravosodja v ponedeljek 13. maja. Že leta državljani malo zaupajo pravosodju in tožilcem, najbolj zaupajo gasilcem. »V bivših "diktaturah" mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč bolj vplivni kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo«,pravi znani evropski filozof Karl Popper. Na spletni strani ministrstva za pravosodje piše:«Evropska komisija je objavila pregled stanja na področju pravosodja v članicah Evropske unije. Pregled stanja pravosodja je del orodja EU za krepitev vladavine prava s spodbujanjem reform pravosodja in spoštovanjem standardov vladavine prava v vseh državah članicah. Spoštovanje vladavine prava, pomembno vpliva na odločitve o poslovnih naložbah in s tem na gospodarsko rast. Neodvisno ocenjevanje s strani Evropske komisije skozi predstavljene podatke priznava napore slovenskega sodstva, vlade, ministrstva za pravosodje ter državnega zbora za uspešno krepitev slovenskega pravosodja ter izvajanje sodne oblasti. Slovenija pa še vedno ostaja med državami EU, kjer je nižje zaupanje v neodvisnost sodstva. Ministrstvo za pravosodje podpira vse napore sodstva, da z osveščanjem javnosti in zagotavljanjem kakovosti sodnih odločb pripomore k spremembi te percepcije«, itd. V razpravi na tej zgodovinski izredni seji DZ so predlagatelji seje opozorili na pritiske na sodnike in druge anomalije pravosodja in da, ne tožilstvo ne pravosodje, nima pravega nadzora, delujejo »samoupravno«. V Tožilskem, enako v Pravosodnem Svetu, imajo »nadzirani« tožilci in sodniki prevladujoč vpliv in tako nadzorujejo sebe. Demokratično državo vodi najvišji organ oblasti v parlamentarni demokraciji, to je DZ RS, ki postavlja cilje in merila. Za to sprejema oz. »proizvaja zakone« tudi za delovanje obeh drugih oblasti. Zakoni so njegovi izdelki. Pravično je, da vsak odgovarja za kvaliteto delovanja svojih proizvodov, zato mora nadzorovati njihovo uporabnost in učinke. »Nobena oblast ali moč – politična, sodna, zdravniška, finančna, akademska, kulturniška, cerkvena – ne sme ostati brez nadzora; vedno je odgovorna republiki – državljanom. Predsedniki, ministri in tožilci se ne smejo nadzorovati sami; sploh pa se ne smejo bankirji, biznismeni in kleriki …Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast. Zato imamo državljani politične pravice – govoriti, protestirati, objavljati – in kritizirati vse oblasti. Ker vse oblasti – tri veje in vsi organi, predsednik države – samo služijo uresničevanju ustave, so avtonomni samo v zakonitosti. In to velja za vse univerze, cerkve, društva – za kogar koli v republiki«, pravi Iztok Simoniti, nekdanji diplomat. Strinjam se. »Sodni svet je ustavna institucija. Trenutni položaj v praksi, pa po moji oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. Sodni svet odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu«, pa je v svoji odstopni izjavi opozorila profesorica za evropsko pravo na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU. Odstopila je, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo Sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve in ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu, niti ne more prispevati k krepitvi zaupanja v sodstvo. Tudi sam sem kot sodnik porotnik, - ki ima enako pristojnost kot profesionalen predsednik sodnega senata-, odstopil iz podobnih razlogov in namenom. Odločitev o odstopu je bila ena najtežjih v mojem življenju. Opozorila so ostala brez odziva. Vroča razprava na izredni seji DZ RS je bila potrebna. Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast«. Predlagatelji izredne seje DZ RS, zlasti poslanka Anja Bah Žibert in poslanec dr. Anže Logar i.p., so si to svobodo tokrat izborili z argumenti. Čestitam. Nacionalna RTV te razprave skoraj ni zaznala. Žalostno. Kdaj bo oblast poskrbela za odgovornost in nadzor vseh, ki delujejo v imenu in za račun ljudstva, da bo zorela demokracija na temeljih pravične države prava? Franc Mihič
Franc Mihič :

18.11.2020 22:59

Družbeni sistem cenimo po skrbi za delavce DNEVNIK, 30. maj 2018 Na prvem predvolilnem soočenju predsednikov strank na nacionalni TV je bilo soglasno ugotovljeno, da je stanje zdravstva in zdravje naroda prva politična tema. Prioritetna naloga nove vlade po volitvah je zato reforma zdravstvenega sistema. Dr. Peter Jambrek pa je isti večer v Odmevih na TV, 7. maja, menil: »Stopnja izkoriščanja slovenskega delavca je tako visoka, kot še ni bila. Visoko izkoriščani delavci vzdržujejo neučinkovito državo. Izkoriščanje delavcev omogoča uspešnost gospodarstva in razsipno državo.« To bi morala biti prva ključna politična tema predvolilnih soočenj predsednikov strank, ki želijo dobiti mandat za oblast. Inštitut za produktivnost je že leta 2015 opozoril: »Slovenski delavci so preobremenjeni in bistveno bolj pod stresom kot delavci v Evropi. V Sloveniji je po nekaterih raziskavah pogosto pod stresom kar 70 do 80 odstotkov delavcev. Glavna vzroka sta pretirana delovna obremenitev in negotovost delovnega mesta. Pridni, a neproduktivni. Delo v slovenskih podjetjih očitno ni dobro organizirano. Delati bi morali manj, a pametneje. Zaradi stresa smo ob dobro milijardo na leto.« Stanje zdravja naroda je resen problem, še večji pa je vzrok, to je visoka stopnja izkoriščanja zaposlenih. Uspešnost in učinkovitost, ne izkoriščanje, je cilj demokratične države. »Družbeni sistem cenimo po skrbi za delavce,« je nedavno zapisal dr. Stane Granda, član SAZU. To je stara resnica, ljudje od »vekomaj« cenijo državo, družbeni sistem ali podjetja predvsem po tem, »koliko ljudem daje kruha in kakšnega kruha«. Tudi kakšne bodo pokojnine. Žal je »Vprašanje predsedniku DZ dr. Milanu Brglezu«, objavljeno v Dnevniku že 10. aprila, ostalo povsem brez odziva, kar je žalostno sporočilo zaposlenim bodočim upokojencem, ki bodo imeli tudi zato nižjo pokojnino, čeprav so jo zaslužili. Znanje in ne garanje ter pošteno plačilo bi morala biti prva predvolilna tema medijev in politikov, ki naj bi po volitvah vodili državo. Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042823867/mnenja/odprta-stran/druzbeni-sistem-cenimo-po-skrbi-za-delavce-180529
Franc Mihič :

18.11.2020 22:47

Sodniki so pomembnejši kot politiki, sodniki porotniki tudi! V nekdanjih »diktaturah« mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč vplivnejši kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo, pravi filozof Karl Popper. Pri nas nimamo te sreče, sodstvo nima zaupanja med državljani, ni učinkovito, ne daje vtisa pravičnosti in nepristranskosti ter seveda ne odgovornosti. Sodniki so pogosto bolj birokrati kot kritični sodniki. So tudi izjeme. (več na povezavi) DNEVNIK, 26. april 2017 https://www.dnevnik.si/1042770060/mnenja/odprta-stran/sodniki-so-pomembnejsi-kot-politiki-sodniki-porotniki-tudi Slaba kvaliteta vladavine prava zavira demokracijo in državo REPORTER, 15. maj 2017 V nekdanjih »diktaturah« mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč vplivnejši kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo, pravi filozof Karl Popper. Pri nas nimamo te sreče, sodstvo nima zaupanja med državljani, ni učinkovito, ne daje vtisa pravičnosti in nepristranskosti ter seveda ne odgovornosti. Sodniki so pogosto bolj birokrati kot kritični sodniki. So tudi izjeme. Nerazumljivo je pogosto ravnanje tožilcev, ki so odločilni, da pride »krivica pred sodnika«, da se ne ohrani praksa:«Kadija (ne)tuži, kadija (ne) sudi!« Novi generalni državni tožilec Drago Šketa je v nedavnem intervjuju dejal: »Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Tožilci se ukvarjajo tudi s sistemskimi kršitvami, ki so unikum naše družbe. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti.« Kdo bo in bi moral odgovoriti delavcem na to vprašanje in ga urediti? Kdo je odgovoren, da je po 25 letih samostojne demokratične RS takšno stanje? Bo kdo odgovoril generalnemu tožilcu in delavcem, zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? Kdo mora torej urediti vprašanje, da delavci ne bodo v sužnjelastniškem razmerju? Politiki v DZ RS! Generalni državni tožilec še ugotavlja: »Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Zakaj, ne vem, morda zaradi velikega števila zadev na sodišču ali pa je morda krivo tudi pomanjkljivo obveščanje javnosti. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. To bi povečalo preglednost delovanja.« Preglednost delovanja je potrebno zvišati, a to ni dovolj za dvig kvalitete in odgovornosti delovanja, ki ne deluje, če vsak samo sebi odgovarja, kar je lahko parodija. V Sloveniji imajo namreč tudi tožilci trajen mandat, a samo državnotožilski sveti letno ocenjujejo delo vsakega tožilca. Torej »kolegi ocenjujejo svoje kolege«? Udobno, saj velja:«Vrana vrani nikoli oči ne izkljuje!« Pred leti je Dr. Ernest Petrič, kot predsednik US, na javni TV dejal: »Menedžerski »odkupi podjetij brez lastnega denarja in neplačevanje prispevkov je goljufija!« To je največja sramota za slovensko pravo in politiko, ko je načrtno skozi zakonodajo izvajala krajo, delavcev in državljanov. Na slovenskem trgu dela imajo še številni delavci težave, ker jim delodajalci ne izplačujejo plač in ne plačujejo prispevkov. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Ana Jaklič, pa te dni pravi: “Če se ugotovi, da neki delodajalec ne plačuje delavcev, je to vendar kaznivo dejanje, mar ne? Zdaj so sicer začeli preganjati take delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov, a dolga leta so celo  tožilci trdili, da to ni kaznivo dejanje. Če bi vsem tem podjetnikom in direktorjem, ki tako ravnajo z zaposlenimi, onemogočili nadaljevanje opravljanja dejavnosti, če bi jih kaznovali, ne vem, če bi si to še upali početi.” Ali je generalni državni tožilec in seveda državnotožilski svet le slišal mnenja obeh sodnikov in bo kaj ukrepal? Kaj pa o tem meni DZ RS, pozicija in opozicija, poslanci? Kaj meni predsednik države Borut Pahor? Tožilci in sodniki pa delujejo v imenu in za račun ljudstva. V ZDA volijo tožilce, šerife, lokalne vodje policije in ponekod tudi sodnike, da ti delujejo v korist ljudstva. Sodniki pa imajo pri nas trajni mandat. V našem sodnem sistemu so tudi sodniki porotniki, ki imajo petletni in obnovljivi mandat ter enake pristojnosti odločanja kot predsednik senata. Ta dejstva se v praksi močno zanemarja. To zanemarjata politika in zainteresirana javnost. Potencial zamenljivih sodnikov porotnikov torej obstaja, a se ga ne uporablja. Splošno pravilo, ki pa še danes velja v zakonu, je, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, za katera je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov. Ali se to zakonsko pravilo redno uporablja? Kako je bilo pri sojenju Milku Noviču? Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik pravi: »Biti sodnik porotnik je pri nas častna funkcija.« To menda ne more biti častna funkcija, temveč je lahko usodno odgovorna, zlasti ko se presoja sum in sprejme sodba, ali je nekdo dokazano kriv ali nedolžen. Predsednik Marjan Pogačnik govori o sodnikih oziroma o sodnikih porotnikih, in sicer v prispevku Vloga sodnika porotnika se zmanjšuje, ne pa tudi pomen (Siol.net, 21. avgusta 2016). V njem navede resne pomanjkljivosti in pove osebno mnenje, da je sistem porotnikov nekoliko preživet. Vlada pa ima drugačno mnenje. V odgovoru vlade v zvezi z odstopi s položaja sodnikov porotnikov, gre za primer odstopa porotnika Franca Mihiča, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 124. redni seji dne 2. marca 2017, pa je navedeno: »Veljavna zakonodaja sodnikom porotnikom daje velik pomen in težo, saj enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih.« Moje izkušnje kot sodnik porotnik so podobne, kot jih navaja predsednik sodišča Marjan Pogačnik. Zato sem odstopil, ko sem ugotovil, da nisem bil zadosti podučen o pristojnostih in načinu dela sodnikov porotnikov ter ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v razmerah, kot sem jih doživel na okrožnem sodišču v Ljubljani na obravnavah. O tem je več napisanega v članku Porotnik protestno odstopil med odmevnim sojenjem (Večer, 27. januarja 2017, dostopno tudi na spletni strani vecer.com). Menim, da ni odgovorno in verodostojno od vlade, ko trdi, da zakonodaja daje sodnikom porotnikom velik pomen in težo, saj se v praksi očitno dogaja tudi povsem drugače. Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik višjega sodišča na območju okrožnega sodišča na predlog občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožnega sodišča. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let. Trenutni mandat se izteče januarja 2021. Dokler bo sodstvo delovalo s sodniki porotniki, ki imajo enake pristojnosti kot predsednik senata, je nujno treba zaostriti oziroma natančneje opredeliti pogoje za kandidate sodnike porotnike ter način imenovanja oziroma način njihove izvolitve in ponovne izvolitve na volitvah. To vendar terjata njihova velika pristojnost in temu ustrezna odgovornost. Sicer bodo sodniki porotniki pogosto odveč, farsa sodstva, figov list sodnega senata. Državljani pričakujejo dvig kakovosti dela sodstva, tožilstva in policije, saj ti delujejo v imenu ljudstva in za ljudstvo. Kdo vse to vidi in nič ne ukrene? Politiki in pravna stroka. Ne nazadnje so na vrsti volivci, če nočejo biti še naprej ovce, ki pa žal na volitvah nimajo prave izbire. A politika jim odreka pravico do osebne izbire poslanca, ker ne dopusti spremembe volilnega sistema, v prid volivcev, ki imajo pravico do osebne odgovornosti poslancev. Franc Mihič, Ribnica 2017-01-27
Franc Mihič :

18.11.2020 22:45

Vsak bi se moral zamisliti nad pravosodjem Vsak bi se moral zamisliti, v kakšni državi živimo, ko prebere aktualno mnenje o primeru »dr. Novič« novinarke Brigite Ferlič Žgajnar, Delo 13. septembra. Vredno ga je ponoviti:«V letih, odkar je bil zaprt, sem se neštetokrat vprašala, kako je mogoče, da človeka v državi, ki je po ustavni ureditvi pravna, lahko obsodijo, čeprav dokazi govorijo, da ni kriv. Mislila sem, da so ti časi že davno minili in da so zaznamovali preveč življenj, da bi se jih drznili ponavljati. Srh me je spreletel, ko sem ugotovila, da se motim. Podtaknejo ti dokaze, sodnik ne upošteva strokovnih mnenj, zato boš do smrti za rešetkami. Ne, to ni država, v kateri bi si želeli živeti. Mnogo je bilo torej neodgovorjenih vprašanj. Jamnikova mati ni verjela v Novičevo krivdo. Ne zatrjujemo, da ta ni mogoča. Je pa nedvoumno, da nihče ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana v preglednem, strokovnem, neodvisnem in poštenem postopku. Ta je pri Noviču umanjkal, pa so mu vseeno vzeli prostost. Če so sodniki po krivem obsodili človeka na 25 let zapora, imamo vsi velik dvojni problem: prvič, ker to lahko doleti vsakega, in drugič, ker je pravi storilec na prostosti. Če so krivega izpustili, imamo spet večkratni problem; morilca na prostosti in sodstvo, ki ga ni zmožno spraviti za zapahe«. Vsekakor torej ostaja sivina, za dolgo časa in za več generacij. "Naši sodniki in javni tožilci nimajo osebnega poguma, ker nimajo avtonomne drže. Problem sodnikov je pred leti aktualiziral tudi dr. Andrej Berden, v prispevku o liku (slovenskega) sodnika, pod naslovom "Nedotakljivi in omahljivi". Med drugim je zapisal in problem sodnikov ponazoril z besedami Cankarjevega hlapca Jerneja: "Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga..." Ali so res volivci ustvarili takšno "pravico" in ji dali silo in oblast? Ali bo ostal strah "pozitiven" izraz za varnost? Ali bo pravna država ostala samo pobožna želja? Sami si volimo svoje postave in oblast! Ali res? Dr. Ciril Ribičič, profesor za ustavno pravo, je na to temo zapisal v Dnevniku 4. avgusta, in sicer: »Odprava trajnega mandata sodnikov ni sprejemljiva, saj pomeni grob poseg v neodvisnost sodstva, ki ni skladen z evropskimi demokratičnimi standardi. Iščejo se rešitve za disciplinski nadzor nad obsegom in kakovostjo delovanja vsakega sodnika in vseh skupaj. Bistveno je namreč, kdo ocenjuje, ali je sodnik v poskusnem obdobju deloval kakovostno in si zato zasluži trajni mandat itd.« Skrajno resna in aktualna tema. V Sloveniji pa v kazenskih zadevah in na delovnem sodišču pri sojenju sodelujejo tudi sodniki porotniki. Veljavna zakonodaja daje sodnikom porotnikom velik pomen in težo, saj enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih. Sodniki porotniki lahko torej preglasujejo sodnike v senatu in ta sprejme sklep po njihovem spoznanju. Velja pravilo, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, katerima je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov. Po novem lahko ena od strank, torej tudi obramba oziroma obdolženec, izbere senat brez sodnikov porotnikov. Sodniki imajo torej trajni mandat, sodniki porotniki, ki so v senatih v večini in enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih, torej so enako pristojni kot sodniki, pa imajo petletni mandat, ki se lahko ponovi. Vendar nihče ne reagira na neživljenjsko prakticirano vlogo sodnikov porotnikov v senatih, kjer bolj »spremljajo obravnave kot samostojno odločajo«. Nihče tudi ne problematizira zelo neustrezen način njihove izvolitve glede na to, da so po zakonu enakovredni predsedniku senata. Kaj se dogaja v praksi? Primer, kjer sem bil sam sodnik porotnik, a sem zaradi razmer pri sojenju odstopil. Na sojenju hudodelski združbi na okrožnem sodišču je sodil senat s petimi sodniki, dva sodnika in trije sodniki porotniki in še dva sodnika porotnika sta bila na obravnavah prisotna kot rezerva. V tem primeru sta bila od dvanajsterice obsojena le dva, na pet let in šest mesecev zapora oziroma šest let in šest mesecev zapora. V primeru obsodbe Milka Noviča zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta pa je obsodbo na 25 let sprejela le ena sodnica na okrožnem sodišču. V obeh primerih je očitno glavni problem, da je tožilstvo v obtožbi predlagalo dokaze, ki so (lahko) sporni, a jih je sodišče upoštevalo in ni sledilo zagovoru obrambe. Zaradi izločitve dokazov v prvem primeru in zato, ker po mnenju sodišča tožilstvu ni uspelo dokazati vpletenosti vseh obtoženih, sta od dvanajsterice obsojena le dva. Tožilstvo je predlagalo sto let zapora, pa je ostal le drobiž. Razlog: spornost dokazov. V primeru dr. Noviča pa je bila sodba 25 let zapora. Seveda kot posledica dokazov, ki so za mnoge sporni, kot to ugotavlja tudi bivši ustavni sodnik Matevž Krivic. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic ni prepričan, da je primer Novič nekaj običajnega za delujočo pravno državo. V oddaji Tarča je izjavil: »Ti dve sodbi, ki sta očitno razveljavljeni, morda sicer nista najslabši v zgodovini slovenskega sodstva, ker je čisto možno, da so kakšni nedolžni ljudje še bolj nastradali kot gospod Nović, ampak nekvaliteta, teh dveh sodb, je tako neverjetna, da na vprašanje ali je to poraz ali zmaga pravne države, lahko rečem samo, hud poraz. Popravni izpit, bo tokrat sodstvo naredilo in bo narejen že v okviru rednega sodstva, torej vrhovnega sodišča, ne šele ustavnega, kot je to bilo v zadevi Patria. Kaj bo pa s tem recimo popravnim izpitom, bomo pa še videli … ampak jaz sem dosti natančno te stvari preštudiral, ne vidim in si ne znam predstavljati, kako bi po vsem tem sploh še lahko obtoženca, ponovno pozvali na tri ali petletno psihično mrcvarjenje.« Ko novinarka vpraša Krivica, zakaj ga je zmotil v sodbi stavek „Da je vrsta, obseg in kvaliteta zbranih dokazov takšna, da kaže, da je prav obtoženec umoril oškodovanca“, ji odgovori: »S tem stavkom se je višje sodišče, torej trije sodniki, ki so si to upali napisati, obsodilo v mojih očeh, sami sebe, ker oni dobro vedo, da lahko obsodijo človeka ali potrdijo njegovo obsodbo samo, če zbrani dokazi dokazujejo njegovo krivdo. Ta njihov stavek, ki ni spodrsljaj, je očitno dobro pretehtan in premišljen in z njim so si skušali na pol oprati roke, češ, saj vemo, da dokazov ni. Ni dokazano, da je obtoženec to storil, samo dokazi kažejo na to. Manjka samo beseda, kažejo, da je prav morda on, morda pa tudi kdo drug. … samo ta stavek je zadosti, da bi po mojem resna kontrolna inštanca morala ne samo sodbo razveljaviti, ampak tudi uveljaviti sankcije, ustrezne, zakonite proti takim sodnikom.« Dr. Novič je sedaj na prostosti in bo moral še dokazovati nedolžnost in uveljavljati svoje dokaze. Če sodnik oziroma senat ne upošteva strokovnih mnenj in ne upošteva pravih dokazov, boš lahko za rešetkami tudi do smrti. Kdo si želi živeti v taki državi? Ne pozabimo, kar pravi znani filozof Karl Popper: «Pošteni in neodvisni sodniki so namreč bolj vplivni kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo.« To velja za sodnike in tudi za njim enakovredne sodnike porotnike, da ne bodo ti pogosto le figov list senata na sodiščih, kar je moja izkušnja. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik pravi: »Biti sodnik porotnik je pri nas častna funkcija.« To menda ne more biti častna funkcija, temveč je lahko usodno odgovorna funkcija, ko se presoja sum in sprejme sodba, ali je nekdo dokazano kriv ali nedolžen. Predsednik Marjan Pogačnik govori o sodnikih porotnikih, in sicer v prispevku Vloga sodnika porotnika se zmanjšuje, ne pa tudi pomen (Siol.net, 21. avgusta 2016). V njem navede resne pomanjkljivosti in pove osebno mnenje, da je sistem porotnikov nekoliko preživet. Vlada pa ima drugačno mnenje. V odgovoru vlade v zvezi z odstopi s položaja sodnikov porotnikov, gre za primer mojega odstopa kot porotnika, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 124. redni seji dne 2. marca 2017, pa je navedeno: »Veljavna zakonodaja sodnikom porotnikom daje velik pomen in težo, saj enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih.« Moje izkušnje kot sodnika porotnika so podobne, kot jih navaja predsednik sodišča Marjan Pogačnik. Zato sem odstopil, ko sem ugotovil, da nisem bil zadosti podučen o pristojnostih in načinu dela sodnikov porotnikov ter ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v razmerah, kot sem jih doživel na okrožnem sodišču v Ljubljani na obravnavah. O tem je več napisanega v članku Porotnik protestno odstopil med odmevnim sojenjem (Večer, 27. januarja 2017, dostopno na spletni strani: https://www.vecer.com/porotnik-protestno-odstopil-med-odmevnim-sojenjem-6247620 Na tem sojenju hudodelski združbi na okrožnem sodišču je sodil senat s petimi sodniki, dva sodnika in trije sodniki porotniki ter še dva sodnika porotnika, ki sta bila na obravnavah prisotna kot rezerva. Ker kot sodnik porotnik v vsem času nisem slišal nobenega pravega dokaz v prid v obtožbe, sem odstopil, saj za senat to ni bil problem, ko je, razen mene, zavrnil odpravo pripora in odredbo hišnega pripora, saj so bili osumljenci že zelo dolgo v priporu. Epilog pritrjuje mojemu mnenju o pomanjkanju dokazov oz. problemu številnih neuporabnih dokazov s strani tožilstva. Na koncu procesa letos sta bila od dvanajsterice obsojena le dva obtoženca, na pet let in šest mesecev zapora oziroma šest let in šest mesecev zapora. Glavni problem, da je tožilstvo v obtožbi predlagalo dokaze, ki so bili sporni. Zaradi izločitve dokazov, ker po mnenju sodišča tožilstvu ni uspelo dokazati vpletenosti vseh obtoženih, sta od dvanajsterice obsojena le dva. Tožilstvo je predlagalo sto let zapora, pa je ostal le drobiž. Razlog: spornost dokazov med številnimi navedenimi. Menim tudi, da ni odgovorno od vlade, ko trdi, da zakonodaja daje sodnikom porotnikom velik pomen in težo, saj se v praksi očitno dogaja tudi povsem drugače. Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik višjega sodišča na območju okrožnega sodišča na predlog občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožnega sodišča. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let. Trenutni mandat se izteče januarja 2021. Dokler bo sodstvo delovalo s sodniki porotniki, ki imajo enake pristojnosti kot predsednik senata, je nujno treba zaostriti oziroma natančneje opredeliti pogoje za kandidate sodnike porotnike ter način imenovanja oziroma način njihove izvolitve in ponovne izvolitve na volitvah. To vendar terjata njihova velika pristojnost in temu ustrezna odgovornost. Sicer bodo sodniki porotniki pogosto odveč, farsa sodstva, figov list sodnega senata. Državljani pričakujejo dvig kakovosti dela sodstva, tožilstva in policije, saj ti delujejo v imenu ljudstva in za ljudstvo. Nerazumljivo je pogosto ravnanje tožilcev, ki so odločilni, da pride »krivica pred sodnika«, da se ne ohrani praksa:«Kadija (ne)tuži, kadija (ne) sudi!« Novi generalni državni tožilec Drago Šketa je v intervjuju dejal: »Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Tožilci se ukvarjajo tudi s sistemskimi kršitvami, ki so unikum naše družbe. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti.« Generalni državni tožilec ugotavlja: »Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Zakaj, ne vem, morda zaradi velikega števila zadev na sodišču ali pa je morda krivo tudi pomanjkljivo obveščanje javnosti. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. To bi povečalo preglednost delovanja.« Preglednost delovanja je potrebno zvišati, a to ni dovolj za dvig kvalitete in odgovornosti delovanja, ki ne deluje. V Sloveniji imajo namreč tudi tožilci trajen mandat, a samo državnotožilski sveti letno ocenjujejo delo vsakega tožilca. Torej »kolegi ocenjujejo svoje kolege«? Udobno, saj velja:«Vrana vrani nikoli oči ne izkljuje!« V prispevku Nevarnost »discipliniranja« sodne oblasti, 2. (Dnevnik, 1. septembra), je opisan primer (suma) oškodovanja in vzroka propada velikega podjetja Velana Ljubljana. https://www.dnevnik.si/1042838118/mnenja/odprta-stran/nevarnost-discipliniranja-sodne-oblasti-2 Berem »Po reviziji nekdanje SDK je revizijo podjetja opravila še Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, ki je ugotovila velika oškodovanja, ter revizijsko poročilo poslala pravni osebi, Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo, družbenemu pravobranilcu, okrožnemu državnemu tožilstvu, Ministrstvu RS za notranje zadeve, uradu kriminalistične službe. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je javno zapisala, da zadeva zahteva prioritetno obravnavo in da jo ima v rokah tožilka Barbara Zobec Hrastar. Zgodilo pa se ni nič. Revizijsko poročilo uradne državne institucije ni bilo nikoli uporabljeno kot podlaga za akcijo tožilcev.« Ali so torej bile državne inštitucije, SDK in Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in njihove ugotovitve o oškodovanju podjetja res nestrokovne, neverodostojne, torej neustrezne in odveč, da jih je lahko zanemarilo tožilstvo in posledično še pravosodje? Ali to napaka tožilstva? Politika vse to bere. Vse to se je dogajalo pred očmi političnih strank, zakonodajne in izvršne oblasti. Ali ni to mogoče le primer suma, da je tožilstvo zatajilo? Kdo vse to vidi in nič ne ukrene? Politika!. Pismo, ki sem ga poslal predsedniku sodišča, kjer sem podal, zakaj sem se počutil ne kot sodnik porotnik, temveč le kot figov list na sodišču, sem 15. januarja 2018 poslal tudi aktualni zakonodajni in izvršni oblasti, tudi Varuhu RS. Poslal sem ga torej tudi Ministrstvu za pravosodje in nekaterim poslancem. http://www.vecer.com/porotnik-protestno-odstopil-med-odmevnim-sojenjem-6305473 Nobenega odziva. Ni nobenega problema, ko odstopi sodnik in nakaže, kaj je problem? Po objavi prispevka v VEČERU, je javnost upravičena, da oblast in politične stranke seznanijo javnost, kaj so njihovi zaključki obravnave primera odstopa sodnika porotnika. Vendar o tem primeru nikjer nobenega javnega sporočila kaj menijo stranke oz. oblast in tudi mediji so o tem povsem tiho. Vsi pa podarjajo, kako pomembna je država prava. Kdaj in kako bo torej Slovenija postala boljša država prava, ki je temelj demokracije? Franc Mihič, Ribnica 2018-10-01

Prijatelji

Peko KooperativaMarjan TetickovicAleksander ZamudaOdbor 2014Društvo  CZPNNMiran HergulaAnton JegličPrenoviraj.si  Vse z enim izvajalcem Bojan  AhlinIvan PucJanez JerancicETV TelevizijaMarjan Bezjakrastko plohlFranc MihičTomaz Kozelj24 kul.siAleksander LahLaščan ZlatorogJanez RajkMarija GuzeljElena Pecaricsonja ramsakStoyan Svet Branko Gaber

NAJBOLJ OBISKANO

ZAKAJ SMO PROTI VLADNEMU »ZLATEMU TIRU«?