Članek
Bohinjska proga je pozabljena edinstvena priložnost! Podaljšek proge Koper Divača

V prispevku bo govora o Bohinjski – kranjski progi, ki smo jo v evforiji graditve v zlatih letih socializma, ki jih nikoli ni bilo in v letih ukinjanja železnic, povsem pozabili !

Objavljeno May 12, 2020

POMEN REVITALIZACIJE »BOHINJSKE PROGE«

(pozabljena edinstvena priložnost)

Na Bohinjsko progo je treba gledati kot na podaljšek proge Koper Divača , ne kot nekakšno slepo črevo za eksotične – turistične namene.
Bohinjska proga je strateško pomembna tudi za današnji čas – nekoč je bila del proge v smeri Praga, Dunaj, Jesenice, Gorica, Trst. Danes bi bila hkrati z obnovo in modernizacijo sedanje proge Divača Koper za Slovenijo enako pomembna kot katerikoli drug prometni koridor.
Proga je geografsko najbližja pot od Jadrana v srednjo in vzhodno Evropo. To je vedel cesar Franc Jožef ! Koliko cesarjev bomo še zamenjali, da bi se osvestili ?
Proga vsekakor ni v dobrem stanju in njena propustnost je bistveno prenizka, vendar bi s posodobitvijo in njeno revitalizacijo ter pohitritvijo dobila na pomenu.
Bivša Jugoslavija je zaradi političnih razlogov Bohinjsko progo popolnoma zanemarila, a danes teh razlogov ni več, je pa vedno bolj akutna potreba po večji propustnosti celotnega železniškega omrežja Slovenije.
Bohinjska proga pomeni bistveno razbremenitev Ljubljanskega prometnega vozla in tudi razbremenitev gorenjske proge kar povečuje propustnosti celotnega sistema slovenskih železnic.
Del denarja za revitalizacijo bohinjske proge in njene elektrifikacije z izmeničnim tokom bi pridobili z uporabnino, ki je zdaj na progi Koper Divača nenormalno nizka 9 milijonov evrov letno.
V sedanji krizi, ko bo velika potreba po novih zaposlitvah bi z zaposlitvijo gradbenih zmogljivosti, predvsem domačinom in domačim gradbenikom zagotovili delo, ki ga sedanji uradni vladni drugi tir ne bo omogočil nikoli. Obenem pa bi dobili tudi zaposlitve v drugih panogah v povezavi z elektro instalacijami na skoraj 200 km dolgi progi. Ogromno pa bi pridobili s predelavo plastike in gum v železniške pragove, po licenci za tehnologijo »plastic slippers« ki je v svetu že znana.
Dimenzije tunelov omogočajo izvedbo elektrifikacije na 24 KV izmenično napetost, ki je nujna na celotni celotni trasi Bohinjske proge od Jesenic preko Nove gorice kot tudi naprej do Sežane s progo Divača – Koper. Ta povezava (Šempeter, Branik,Štanjel, Dutovlje, Sežana, Divača) je že zgrajena.
Bohinjska proga tako v svojem podaljšku na relaciji Divača Koper pridobi izjemen pomen tudi zaradi potenciala kinetične energije, saj ima višinsko razliko 1000 metrov 2 x 500 m , ki jo z rekuperacijo in tro sistemskimi lokomotivami pretvarjamo v elektriko, kar uspešno delajo Avstrijci. Za povrh naj povemo, da Slovenske železnice že imajo 25 takih tro sistemskih lokomotiv.

S tem pa je hkrati rešen tudi problem onesnaževanja podtalnice do katerega zdaj stalno prihaja z zaščitno impregnacijo železniških hrastovih pragov , namesto da bi iskrenje pri zaviranju in potencial kinetične energije pri vožnji navzdol, pretvarjali v električni tok, v Sloveniji netimo požare in onesnažujemo podtalnico.


S temeljito obnovo - z obnovo temeljev celotne trase Koper-Divača - Nova Gorica - Jesenice (preko 200 km) bi zaposlili in ustvarili številna delovna mesta tudi s predelavo plastike in odpadnih gum v železniške pragove, kar bi razbremenilo sedanje kopičenje odpadkov, ki nezadržno bremenijo Slovenijo.
Slovenska industrijska dediščina je bogata, smrtni greh pa je, da je ne uporabljamo. V izhodu iz Corona krize, potrebujemo prav tovrstne projekte. Projekte, ki ne bodo zaposlovali tujcev (Kitajcev ali Turkov) ampak domačo gradbeno operativo. Z Bohinjska progo od Jesenic do Nove Gorice, Sežane in Divače do Kopra tako dobimo neposredno naravno povezavo z Jadranskim morjem. Povezava Koper - Divača pa tako postane del integralnega projekta zahodne železnice Jesenice – Koper, ki s tem preide v pristojnost SŽ, podjetje 2TDK pa postane povsem nepotrebno. Kajti vse posel lahko opravijo slovenske železnice.


Z vidika varstva okolja – ohranitve naravnih vrednot - Glinščica in Beka je koncept prenove obstoječe proge diametralno nasproten uničevalskemu projektu vladni drugi tir Alenke Bratušek po začrtani vladni trasi, ki pa je hkrati celo povsem nezakonit poseg, ki brutalno krši EU direktivo o habitatih in vodnih virih ter nima Celovite presoje vplivov na okolje in je brez ocene podzemnih hidroloških rizikov, ki so nedvomno prisotni.

Bohinjska proga je odličen kandidat za kohezijska EU sredstva, ne samo za tisti del, ki pripada Sloveniji neposredno, pač pa pomeni močno kohezijo srednje Evrope, saj ne povezuje samo Slovenijo, ampak velik del srednje Evrope poveže z Jadranom in Južno Evropo.

Ta prispevek je poziv k drugačnemu pogledu načrtovalcev infrastrukturnih projektov. Nedopustno je, da hlastamo za miljardnimi – velikimi prometnimi investicijami brez premisleka o izrabi tega s čemer že razpolagamo. In brez misli na ohranitev naše naravne in industrijske dediščine. Isto je 3Ros o čemer so žec pisali mnogi. Bohinjska proga je bil pred 110 leti največji projekt in je bila izreden gradbeni dosežek v stari Avstriji. V novi Sloveniji pa je žal predmet pozabe - usodne domišljavosti in posmeha in je na žalost zgolj še za eksotično turistično uporabo. Kar pa seveda ni nujno, da tako ostane. Nov razmislek o tem je nujen, brez virusa ali z njim. Morda pa bo virus pospešil resetiranje slovenske pameti na razmišljanje

Revitalizacija in elektrifikacija celotne trase Jesenice – Nova Gorica(158 km) in naprej do Kopra po »Bohinjski železnici« je lahko danes močan prispevek k izhodu iz Corona krize, ki bi ga Primorci z navdušenjem sprejeli. Morali pa bi ga pozdraviti tudi naravovarstveniki saj odpira možnosti za reciklažo plastike in gume, za katero sicer ne vemo kam z njo. Tehnologija Plastic sleepers - zamenjava dotrajanih železniški pragov z novimi pragovi iz plastike in/ali gume, je uveljavljena in certificirana tehnologija v številnih državah, ki znajo ceniti preteklost in razmišljajo o prihodnosti neobremenjeno in s pametno uporabo in izrabo novih tehnologij, predvsem pa izrabo tega kar že imamo. V »pametnih državah«, kjer razum ni podcenjeno blago bi bilo to samoumevno. V Sloveniji pa nas k temu razmisleku žal prisiljuje šele Corona kriza.

Vili Kovačič, državljan K., univ. dipl.oec.

Danilo Magajne, univ. dipl. gradbeni inženir

 

Potrebe po 2 tiru Koper Divača ni več, promet in pretovor iz Luke Koper se je že prepolovil . Zgornja meja 25 milijonov do 30 milijonov ton pretovora bo zadoščala še dolgo. Ocenjujejo, da bi bila kapaciteta pretovora na obstoječi progi Koper Divača za več kot 20 let povsem zadostna. Vendar je treba progo elektrificirati in posodobiti. Cena te posodobitve je v resoluciji o razvoju prometa do 2030 na relaciji Koper Divača okvirno že predvidena na cca 200 milijonov, dodati je treba strošek elektrifikacije na izmenični tok.

Ta denar je že predviden, vendar je ta denar Alenka Bratušek na silo preusmerila v njen zlati drugi tir, kar je botrovalo tudi izlitju kerozina pred 1 letom. 

Stroške modernizacije in posodobitve celotne proge od Kopra do Divače prek Nove Gorice in naprej do Jesenic bo treba še oceniti, vsekakor pa bodo učinki neprimerno večji od sedanjega nesmiselnega vlaganja v izsiljeni in najdražji »zlati«, predvsem pa geološko najbolj rizični tir na svetu ! Ocenjujeva, da bi celoten projekt posodobitve »Bohinjske proge« po formuli 200 km x 8 milijonov (kar je cena enotirne proge z nekaj dodanimi izogibališči) smel stati največ 1/3 cene, to je skupaj 530 milijonov eurov, za kar bi zlahka dobili denar iz EU kohezije, kajti gre za kohezijo ne le znotraj Slovenije ampak za pospešitev kohezije celotne (srednje) Evrope.

Pripis: 

Podpisana pričakujeva pogovor o tej temi na najvišjem – vladnem nivoju, kjer bi zadeve tudi ustno razjasnila, kajti neortodoksno razmišljanje bo zahtevalo nekoliko večji napor sodelujočih, predvsem pa odločujočih politikov.

Delni opis tega in širši opis naših dosedanjih zablod od vključno TEŠ6 dalje, je tudi v prispevku na povezavi PISMO finančnemu ministru 

https://drzavljank.si/post/543715/poziv-ministru-za-finance-mag-andreju-sirclju