Icon bars
Začetna objava:

 

ZAKAJ IN ČEMU »BOHINJSKA PROGA«, prispevek za  3 izhodni COVID Paket

(oživimo priložnost  našega novega razvoja)

1.     Slovenija je izrazito tranzitna država, njene prometne povezave pa so zelo enostransko razvite in  ukalupljene v obstoječe, večkrat tudi izsiljene predstave in napačne  projekte. To velja tako za 2tir kot tudi za 3 razvojno os in ljubljanski kanal C0 ter številne manjše, predimenzionirane in sporne projekte, ki so usmerjeni predvsem na črpanje javnega denarja za napol privatne interese.  

2.     Ob tem pa hkrati ne izkoriščamo in ne moderniziramo že zgrajenih  prometnih povezav. Tak primer je proga Koper  Divača, ki je povsem zastarela in jo je nujno rekonstruirati, narediti varno in  jo končno elektrificirati z  izmeničnim tokom napetosti 25 KV, kar bo omogočilo izkoriščanje potencialne energije zaviranja v električni  tok s tako imenovano rekuperacijo.

Namesto izkoriščanja naravnih sil in fizikalnih zakonitosti pa Slovenija vso energijo in denar izgublja v projektih, ki uničujejo naravo (požari, onesnaževanje podtalnice)  in so v nepotrebnem večnem sporu z lokalnim prebivalstvom in okoljevarstveniki. 

To je jasno vsaj od TEŠ6 naprej, ki bi moral biti nauk in mejnik. Vendar ne, dogaja se ravno nasprotno – ponavlja se enaka mantra vseh dosedanjih ministrov, ki žal podlegajo politiki izvršenih dejstev s floskulo, da je prepozno, da ne moremo (morejo) nazaj ampak samo še naprej, ker smo že toliko in toliko denarja vložili (zapravili). Pogubnost takšne logike nas stane milijarde in stotine milijonov

 

Posodabljanje in modernizacija obstoječih kapacitet pa tao nikoli ne prideta na vrsto. Država pa je s tem v stalnem primežu diktata pregrešno dragih državnih investicij za katerimi ne stoji upravičen in pomemben javni interes ampak logika izčrpavanja (zapravljanja)  javnega, davkoplačevalskega denarja  za napol privatne kvazi državne , večinoma pa zgolj kratkoročne politične interese. Vlade, ki so imele moč, da to preprečijo pa so zaradi kratkoročnih javnomnenjskih kalkulacij večinoma  nasedle in praviloma brez premisleka nadaljevale vprašljive in izsiljene investicije.

Glede na sedanje stanje Corona  krize pa je na tej vladi zgodovinska naloga, da po zelo uspešnem boju z virusom, to spremeni smer in naredi premik v glavah. Nujno bo   razmišljati tako kot so razmišljali že naši predniki, ki so z umnim gospodarjenjem in spoštljivim odnosom do narave ustvarjali narodno bogastvo na osnovi  ohranjanja in nadgradnje že zgrajenih objektov in kapacitet.  To velja tako za ceste kot železnice in tudi strojni park, katerih uporabna vrednost  ni v skladu z namenom njihove uporabe.

Ta vlada ima podporo ljudi in trenutek ji veleva, da naredi preobrat investicij v dobro in po meri ljudi, da ne bo vladala samo enega ali samo pol mandata, ampak da bo hkrati vlada, ki jo bomo pomnili ne  le po uspešnem boju z virusom, pač pa tudi po raz-umnem gospodarjenju, v smeri intenzivne uporabe  obstoječih virov. Nova situacija ob Corona krizi, ji nedvomno omogoča, da tak preskok izpelje.

3.     Premik pa je zdaj možno izpeljati tudi zaradi novih zunanjih okoliščin. Spričo selitev proizvodnih kapacitet iz  Azije v   Evropo in nujne orientacije na lokalne vire, ko bo namreč po Corona krizi sledil neizbežen upad porasta ladijskega prometa,  in tudi drastično zmanjšanje pretovora tudi  v Luki Koper. Hkrati pa se bo povečale transportne potrebev okviru regije ter severne in južne Evrope.

V tem novem  kontekstu pa je treba stvari premisliti na novo.  Stran od ozkega pojmovanja »odrešilnosti«  vladnega druga tira je treba rehabilitirati   koncept Koper-Divača kot  del integralne  povezave Koper – Kozina – Divača, Sežana - Nova Gorica – Jesenice, s povezavo na srednjo Evropo.   Gre za nov koridor, ki ga moramo osmisliti zase in izkoristiti kot najkrajšo povezavo Jadrana s srednjo Evropo. To je vedel cesar Franc Jožef ko je gradil tako imenovano bohinjsko progo.

V tem kontekstu je sedanji projekt vladni drugi tir popolnoma redudantna investicija, ki nas odvrača od  celovitega premisleka, kaj dejansko potrebujemo zase. To pa je najprej  obnova  z rekonstrukcijo obstoječega tira.  Sicer pa je obnovitev proge med Divačo in Koprom predvidena celo v vladnem dokumentu iz 2014 to je v Resoluciji o razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, a tega danes žal ne omenja nihče več.

4.     Skratka, sedanji tir Koper - Divača  je nujno obnoviti, modernizirati in ga usposobiti za hitrejši in seveda varnejši prevoz. Nesreča v lanskem letu z izlivom kerozina je bila opomin za sanacijo obstoječe proge, vzporedno s tem pa je treba na isti trasi izvesti električno napajanje z izmeničnim tokom, ki omogoča rekuperacijo.   Slovenske železnice že imajo 32 lokomotiv za tako imenovano trosistemsko uporabo. Vozni park, to je lokomotive na izmenični tok – torej že imamo, treba je le hkrati vložiti znanje, denar in politično voljo za to. Sedanje staje je absurdno - drage (za okoli 35%  dražje lokomotive) uničujejo na zastarelem 3 kV sistemu in jih v tem  podpira celo sindikat, ki ne razume kje je problem. Zato je sindikat na SŽ neposredno kriv za tovrstno omejevanje razvoja, ko dejansko skrbi samo za svoje plače, ki jih  »solidarno« pokrivamo vsi slovenski davkoplačci.

Pozabljena Bohinjska proga ...

5.     Za zagon gospodarstva pa je možno storiti še bistveno več. V novem, tretjem "koronapaketu" bi morala biti  elektrifikacija s 25 KV električnim napajanjem izvedena za celo Slovenijo  ne le od Kopra do Divače, vsekakor pa na trasi celotne Bohinjske proge – od Divače preko Nove Gorice in Jesenic s povezavo na Beljak ter naprej na Bavarsko in vzhod. Tako bi Koper dobil novo povezavo s Srednjo Evropo in bi se bistveno zmanjšal pritisk na ljubljanski prometni vozel, ki bo pritiskal z  jugozahodne strani. Pa tudi Gorenjska proga bi se razbremenila in celo bodoče podzemno ljubljansko železniško križišče bi dobilo realne možnosti za gradnjo.   

6.     Ob tem pa se zaradi posodobitve obstoječe proge celo odpira tudi zelo dobra nova možnost uporabe odpadkov - proizvodnje in vgradnje železniških pragov na osnovi nove tehnologije predelave odpadlih gum in/ali plastike. Slovenija je prepolna odpadkov gume in plastike in v resnici ne vemo, kam z njimi. Z novo tehnologijo, recycled plastic sleepers, katere produkt so železniški pragovi, ki omogočajo prevoz s tretjino manj hrupa, pa bi hkrati lahko rešili tudi del problema plastičnih odpadkov in odpadnih gum.

7.     Posebej pomembno pa je, kot že povedano, izpostaviti tretji vidik – elektrifikacijo z rekuperacijo potencialne-kinetične energije v elektriko. Na celotni progi od Jesenic do Kopra (180 km) je 1000 višinskih metrov razlike: od Jesenic do Nove Gorice 500 metrov navzdol, od Gorice preko Sežane in Divače do Kopra pa nadaljnjih 500 metrov navzdol in navzgor. Skratka skupno je kar 1000 metrov razlike, česar pa  ne znamo oziroma nočemo izkoristiti. Raje netimo požare in zastrupljamo deževnico in podtalnico.

8.     Na koncu predlagamo v razmislek sledeči izračun stroška investicije: 180 km (skupna dolžina)  x 8 milijonov za en km x 30 %  = celotna investicija 432 milijonov eurov. Za ta znesek sem prepričan, da je dovolj visok in  bi zlahka dobili posojilo  EIB in/ali EU iz kohezijskih in infrastrukturnih skladov, Projekt je pomemben ne le za kohezijo znotraj Slovenije pač pa tudi za kohezijo Srednje Evrope.  Sedanji EU denar za drugi tir pa moramo preusmeriti v obnovo sedanjega tira, začenši z odstavnim – servisnim tirom med Prešnico in Černotiči in med Hrastovljami ter Rižano. 

9.     Investicija bi mnogim Primorcem v Posočju in pozabljenih krajih ob meji vrnila življenje in bi jo navdušeno sprejeli. Vladi pa bi se tudi politično obrestovalo, da lahko dobi nov mandat za modernizacijo, začenši z elektrifikacijo na relaciji  Koper - Divača - Nova Gorica - Jesenice in nato, v naslednjem mandatu,   morda celotne Slovenje.  

10. Multiplikativni učinek takega projekta sega v več panog – od gradbeništva, gradbenega materiala, elektro industrije, jeklarstva …. in celo v turizem. Projekt se lahko izvaja paralelno na več mestih hkrati in je izvedljiv v 2-3 letih ali še hitreje,

11. Parazitsko podjetje 2TDK, bivše ministrice Alenke Bratušek  je treba ukiniti, Slovenskim  železnicam pa vrniti njihovo primarno investicijsko in prometno funkcijo.  Ta ukrep  ta vlada lahko naredi takoj, kajti tak ukrep je že zapisan v koalicijski pogodbi pod točko 13. To bil hkrati tudi zelo resen  odgovor vlade njenim povsem neresnim rušiteljemin nasprotnikom  na kolesih. Prav podjetje 2-tdk je usedlina omejenega razvojnega modela, kjer bi 45 let vedrili njihovi navidezni strokovnjaki, predvsem pa  tehnološki presežki politike in javnih služb.

Zaključek:

neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana dediščina, ki jo ob svoji zagledanosti v novo, lahkomiselno zanemarjamo in prepuščamo propadu. Njeno vrednost so znali ceniti naši predniki.  To je vedel cesar Franc Jožef pred 110 leti. Koliko cesarjev bomo še zamenjali, da bomo to spoznali in koliko virusov bomo izkusili, da se bomo spametovali?

Ljubljana 17.05.2020

 

Vili Kovačič  univ. dipl. oec,

Daniel Magajne univ. dipl. inž. gradb.

Anderj Čufer  univ.dipl.inž. arh.,

Rudi Varl univ. dipl. ing. stroj.

Jože Gorenc univ. dipl. ing. stroj.

POZABLJENA BOHINJSKA PROGA - SRAMOTA TRANZICIJE, 432 mio za izhod iz krize
Članek
Objavljeno 25.5.2020 05:29
Uredi

PRISPEVEK ZA IZHOD IZ KRIZE

 

ZAKAJ IN ČEMU »BOHINJSKA PROGA«, prispevek za  3 izhodni COVID Paket

(oživimo priložnost  našega novega razvoja)

1.     Slovenija je izrazito tranzitna država, njene prometne povezave pa so zelo enostransko razvite in  ukalupljene v obstoječe, večkrat tudi izsiljene predstave in napačne  projekte. To velja tako za 2tir kot tudi za 3 razvojno os in ljubljanski kanal C0 ter številne manjše, predimenzionirane in sporne projekte, ki so usmerjeni predvsem na črpanje javnega denarja za napol privatne interese.  

2.     Ob tem pa hkrati ne izkoriščamo in ne moderniziramo že zgrajenih  prometnih povezav. Tak primer je proga Koper  Divača, ki je povsem zastarela in jo je nujno rekonstruirati, narediti varno in  jo končno elektrificirati z  izmeničnim tokom napetosti 25 KV, kar bo omogočilo izkoriščanje potencialne energije zaviranja v električni  tok s tako imenovano rekuperacijo.

Namesto izkoriščanja naravnih sil in fizikalnih zakonitosti pa Slovenija vso energijo in denar izgublja v projektih, ki uničujejo naravo (požari, onesnaževanje podtalnice)  in so v nepotrebnem večnem sporu z lokalnim prebivalstvom in okoljevarstveniki. 

To je jasno vsaj od TEŠ6 naprej, ki bi moral biti nauk in mejnik. Vendar ne, dogaja se ravno nasprotno – ponavlja se enaka mantra vseh dosedanjih ministrov, ki žal podlegajo politiki izvršenih dejstev s floskulo, da je prepozno, da ne moremo (morejo) nazaj ampak samo še naprej, ker smo že toliko in toliko denarja vložili (zapravili). Pogubnost takšne logike nas stane milijarde in stotine milijonov

 

Posodabljanje in modernizacija obstoječih kapacitet pa tao nikoli ne prideta na vrsto. Država pa je s tem v stalnem primežu diktata pregrešno dragih državnih investicij za katerimi ne stoji upravičen in pomemben javni interes ampak logika izčrpavanja (zapravljanja)  javnega, davkoplačevalskega denarja  za napol privatne kvazi državne , večinoma pa zgolj kratkoročne politične interese. Vlade, ki so imele moč, da to preprečijo pa so zaradi kratkoročnih javnomnenjskih kalkulacij večinoma  nasedle in praviloma brez premisleka nadaljevale vprašljive in izsiljene investicije.

Glede na sedanje stanje Corona  krize pa je na tej vladi zgodovinska naloga, da po zelo uspešnem boju z virusom, to spremeni smer in naredi premik v glavah. Nujno bo   razmišljati tako kot so razmišljali že naši predniki, ki so z umnim gospodarjenjem in spoštljivim odnosom do narave ustvarjali narodno bogastvo na osnovi  ohranjanja in nadgradnje že zgrajenih objektov in kapacitet.  To velja tako za ceste kot železnice in tudi strojni park, katerih uporabna vrednost  ni v skladu z namenom njihove uporabe.

Ta vlada ima podporo ljudi in trenutek ji veleva, da naredi preobrat investicij v dobro in po meri ljudi, da ne bo vladala samo enega ali samo pol mandata, ampak da bo hkrati vlada, ki jo bomo pomnili ne  le po uspešnem boju z virusom, pač pa tudi po raz-umnem gospodarjenju, v smeri intenzivne uporabe  obstoječih virov. Nova situacija ob Corona krizi, ji nedvomno omogoča, da tak preskok izpelje.

3.     Premik pa je zdaj možno izpeljati tudi zaradi novih zunanjih okoliščin. Spričo selitev proizvodnih kapacitet iz  Azije v   Evropo in nujne orientacije na lokalne vire, ko bo namreč po Corona krizi sledil neizbežen upad porasta ladijskega prometa,  in tudi drastično zmanjšanje pretovora tudi  v Luki Koper. Hkrati pa se bo povečale transportne potrebev okviru regije ter severne in južne Evrope.

V tem novem  kontekstu pa je treba stvari premisliti na novo.  Stran od ozkega pojmovanja »odrešilnosti«  vladnega druga tira je treba rehabilitirati   koncept Koper-Divača kot  del integralne  povezave Koper – Kozina – Divača, Sežana - Nova Gorica – Jesenice, s povezavo na srednjo Evropo.   Gre za nov koridor, ki ga moramo osmisliti zase in izkoristiti kot najkrajšo povezavo Jadrana s srednjo Evropo. To je vedel cesar Franc Jožef ko je gradil tako imenovano bohinjsko progo.

V tem kontekstu je sedanji projekt vladni drugi tir popolnoma redudantna investicija, ki nas odvrača od  celovitega premisleka, kaj dejansko potrebujemo zase. To pa je najprej  obnova  z rekonstrukcijo obstoječega tira.  Sicer pa je obnovitev proge med Divačo in Koprom predvidena celo v vladnem dokumentu iz 2014 to je v Resoluciji o razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, a tega danes žal ne omenja nihče več.

4.     Skratka, sedanji tir Koper - Divača  je nujno obnoviti, modernizirati in ga usposobiti za hitrejši in seveda varnejši prevoz. Nesreča v lanskem letu z izlivom kerozina je bila opomin za sanacijo obstoječe proge, vzporedno s tem pa je treba na isti trasi izvesti električno napajanje z izmeničnim tokom, ki omogoča rekuperacijo.   Slovenske železnice že imajo 32 lokomotiv za tako imenovano trosistemsko uporabo. Vozni park, to je lokomotive na izmenični tok – torej že imamo, treba je le hkrati vložiti znanje, denar in politično voljo za to. Sedanje staje je absurdno - drage (za okoli 35%  dražje lokomotive) uničujejo na zastarelem 3 kV sistemu in jih v tem  podpira celo sindikat, ki ne razume kje je problem. Zato je sindikat na SŽ neposredno kriv za tovrstno omejevanje razvoja, ko dejansko skrbi samo za svoje plače, ki jih  »solidarno« pokrivamo vsi slovenski davkoplačci.

Pozabljena Bohinjska proga ...

5.     Za zagon gospodarstva pa je možno storiti še bistveno več. V novem, tretjem "koronapaketu" bi morala biti  elektrifikacija s 25 KV električnim napajanjem izvedena za celo Slovenijo  ne le od Kopra do Divače, vsekakor pa na trasi celotne Bohinjske proge – od Divače preko Nove Gorice in Jesenic s povezavo na Beljak ter naprej na Bavarsko in vzhod. Tako bi Koper dobil novo povezavo s Srednjo Evropo in bi se bistveno zmanjšal pritisk na ljubljanski prometni vozel, ki bo pritiskal z  jugozahodne strani. Pa tudi Gorenjska proga bi se razbremenila in celo bodoče podzemno ljubljansko železniško križišče bi dobilo realne možnosti za gradnjo.   

6.     Ob tem pa se zaradi posodobitve obstoječe proge celo odpira tudi zelo dobra nova možnost uporabe odpadkov - proizvodnje in vgradnje železniških pragov na osnovi nove tehnologije predelave odpadlih gum in/ali plastike. Slovenija je prepolna odpadkov gume in plastike in v resnici ne vemo, kam z njimi. Z novo tehnologijo, recycled plastic sleepers, katere produkt so železniški pragovi, ki omogočajo prevoz s tretjino manj hrupa, pa bi hkrati lahko rešili tudi del problema plastičnih odpadkov in odpadnih gum.

7.     Posebej pomembno pa je, kot že povedano, izpostaviti tretji vidik – elektrifikacijo z rekuperacijo potencialne-kinetične energije v elektriko. Na celotni progi od Jesenic do Kopra (180 km) je 1000 višinskih metrov razlike: od Jesenic do Nove Gorice 500 metrov navzdol, od Gorice preko Sežane in Divače do Kopra pa nadaljnjih 500 metrov navzdol in navzgor. Skratka skupno je kar 1000 metrov razlike, česar pa  ne znamo oziroma nočemo izkoristiti. Raje netimo požare in zastrupljamo deževnico in podtalnico.

8.     Na koncu predlagamo v razmislek sledeči izračun stroška investicije: 180 km (skupna dolžina)  x 8 milijonov za en km x 30 %  = celotna investicija 432 milijonov eurov. Za ta znesek sem prepričan, da je dovolj visok in  bi zlahka dobili posojilo  EIB in/ali EU iz kohezijskih in infrastrukturnih skladov, Projekt je pomemben ne le za kohezijo znotraj Slovenije pač pa tudi za kohezijo Srednje Evrope.  Sedanji EU denar za drugi tir pa moramo preusmeriti v obnovo sedanjega tira, začenši z odstavnim – servisnim tirom med Prešnico in Černotiči in med Hrastovljami ter Rižano. 

9.     Investicija bi mnogim Primorcem v Posočju in pozabljenih krajih ob meji vrnila življenje in bi jo navdušeno sprejeli. Vladi pa bi se tudi politično obrestovalo, da lahko dobi nov mandat za modernizacijo, začenši z elektrifikacijo na relaciji  Koper - Divača - Nova Gorica - Jesenice in nato, v naslednjem mandatu,   morda celotne Slovenje.  

10. Multiplikativni učinek takega projekta sega v več panog – od gradbeništva, gradbenega materiala, elektro industrije, jeklarstva …. in celo v turizem. Projekt se lahko izvaja paralelno na več mestih hkrati in je izvedljiv v 2-3 letih ali še hitreje,

11. Parazitsko podjetje 2TDK, bivše ministrice Alenke Bratušek  je treba ukiniti, Slovenskim  železnicam pa vrniti njihovo primarno investicijsko in prometno funkcijo.  Ta ukrep  ta vlada lahko naredi takoj, kajti tak ukrep je že zapisan v koalicijski pogodbi pod točko 13. To bil hkrati tudi zelo resen  odgovor vlade njenim povsem neresnim rušiteljemin nasprotnikom  na kolesih. Prav podjetje 2-tdk je usedlina omejenega razvojnega modela, kjer bi 45 let vedrili njihovi navidezni strokovnjaki, predvsem pa  tehnološki presežki politike in javnih služb.

Zaključek:

neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana dediščina, ki jo ob svoji zagledanosti v novo, lahkomiselno zanemarjamo in prepuščamo propadu. Njeno vrednost so znali ceniti naši predniki.  To je vedel cesar Franc Jožef pred 110 leti. Koliko cesarjev bomo še zamenjali, da bomo to spoznali in koliko virusov bomo izkusili, da se bomo spametovali?

Ljubljana 17.05.2020

 

Vili Kovačič  univ. dipl. oec,

Daniel Magajne univ. dipl. inž. gradb.

Anderj Čufer  univ.dipl.inž. arh.,

Rudi Varl univ. dipl. ing. stroj.

Jože Gorenc univ. dipl. ing. stroj.